Protestniki, ki niso zadovoljni z neurejenim področjem študentske problematike, nasprotujejo nezadostnemu financiranju infrastrukture in kadrov, rigidnosti študijskih programov, nedemokratičnosti institucij in podrejanju univerze profitnim interesom peščice. Težave imajo z bolonjsko reformo. V MSU pojasnjujejo, da se je prej na prvi stopnji študiralo štiri leta, diploma je obsegala od 50 do 100 strani. Študij zdaj traja tri leta, absolventski staž pa menda ni več potreben, saj diploma obsega od 6 do 15 strani. Menijo, da ni enakovredna stari, saj diplomant z njo ni zaposljiv, zato mora vpisati magisterij, na katerem uvajajo šolnine. Kot pravijo, je bolonja degradirala študij za najmanj eno stopnjo.

V MSU pravijo, da je odziv profesorjev pretežno pozitiven, opažajo pa strah pri delavcih, ki niso v rednem delovnem razmerju. Gre za strah pred sankcijami in izgubo službe, če spregovorijo. Dodajajo, da je tudi premagovanje tega strahu je eden od glavnih vzrokov za zasedbo.

Študenti pravijo, da zasedba ni skrajno sredstvo, ampak edino, ki lahko ustvari razmere za dialog. Dekan FF Andrej Černe je za brezplačnik povedal, da z natančnim potekom zasedbe še ni seznanjen. Si pa želi, da bi bile študijske obveznosti opravljene skladno s programom. Stanislav Pejovnik, rektor ljubljanske univerze pravi, da nista potrebni niti nasilna zasedba fakultete niti nasilna evikcija. Povedal je, da si želi delovati tako, kot je deloval dekan filozofske fakultete pri zasedbi leta 1971, ki se je s študenti pogovarjal, dobil njihovo polno zaupanje in skrbel, da policija ni vstopila na fakulteto. Rektor je MSU povabil na pogovor, oni pa so ga povabili, naj se z njimi sreča na današnji javni tribuni.

Koliko časa bo zasedba filozofske faklutete trajala, v MSU ne vedo. Kot so za brezplačnik povedali, je to odvisno predvsem od vodstva fakultete, zlasti pripravljenosti na skupen boj za javno, brezplačno in kakovostno šolstvo. Organizirali bodo skupščine, samoupravne predmete in krožke brez birokratskih pritiskov od zgoraj.

Dogajanje na ljubljanski filozofski fakulteti skrbno spremljajo tudi študenti v Zagrebu in Beogradu.