Po Virantovem mnenju bi se bilo za zmanjšanje javnega dolga v naslednjih letih za začetek treba dosledno držati zmanjševanja obsega mase sredstev za plače. "Tu bo moral novi predsednik vlade udariti po mizi in zahtevati zelo disciplinirano varčevanje na vseh področjih, pri vseh svojih kolegih," pravi Virant in dodaja, da to velja tako za državno administracijo, kot tudi zdravstvo, šolstvo in celotni javni sektor. Po njegovem mnenju bi se dalo tu privarčevati med 60 in 100 milijoni na letni ravni.
Veliko obljubljajo, nato pa bodo delali drugače?
Sicer pa Virant pravi, da je prioritetni cilj njegove stranke, da se država čim bolj umakne iz gospodarstva, "ker ne verjamemo, da je država dober gospodar". Tam, kjer država ostaja kot lastnica ali upravljavka, zlasti to velja za inštitucije javnega sektorja in javna podjetja, ljudje pričakujejo, da bo vlada profesionalno odločala o kadrovskih vprašanjih in tudi odgovorno stala za svojimi odločitvami, ne pa da bo "prenašala odgovornost za svoje odločitve na nekakšne paradržavne agencije". Kajti z ustanavljanjem teh agencij se vlada pravzaprav umika odgovornosti, pravi Virant.
Virant obljublja, da je njegova prva zaveza, da ne bodo menjali vodstev v "inštitucijah in podjetjih, ki delujejo uspešno". Pri tem Pahor pravi, da so bile to "mantre vseh, ki so veliko obljubljali, potem pa so delali drugače".
Sicer pa Virant meni, da morajo socialni partnerji takoj na začetku mandata prihodnje vlade sesti za mizo in se najprej dogovoriti o konceptu pokojninske reforme. V drugem koraku je treba pripraviti zakonske rešitve in nato te rešitve dovolj prepričljivo predstaviti javnosti, da ne bo spet problemov z referendumom. "Zato je treba vešče voditi socialni dialog. V naslednjem mandatu bo ključna veščina obvladovanja socialnega dialoga," je dejal. Meni namreč, da je šla Pahorjeva vlada z reformami "z glavo skozi zid".
Zelo hitro ponovne predčasne volitve
Pahor pravi, da če nekdo z ugledom in vplivom v kampanji prepričuje ljudi, da je pokojninska reforma nepotrebna in da zlahka še nekaj časa zdržimo brez tega, da bi dvignili upokojitveno starost, potem je verjetno, da bodo ljudje raje prisluhnili njemu kot tistim, ki trdijo, da je reforma potrebna. "Na koncu boš vedno zreduciral referendume na odločanje o podpori vladi, ne o podpori predmetu referenduma," je dejal.
Napoveduje tudi, da bo zelo hitro znova prišlo do predčasnih volitev, "če in kolikor nekateri vežete uspeh reform na zaupanje v vlado", ker bo zaupanje v katerokoli vlado relativno hitro padlo. Zaupanje v institucije sistema je povsod po svetu v upadanju, je dejal.
Sicer pa Virant zagovarja spremembe referendumske ureditve. "Pravica zahtevati referendum naj se političnim strankam in poslancem vzame, ostane naj samo iniciativa najmanj 40.000 volivcev. Drugi ukrep bi bil določitev kvoruma," je dejal.
