"Ni konca možnosti, da pride do vložitve interventnega zakona," je dejal Pahor. "Predlog, ki bi ga lahko oblikovali, bo razbremenitev prepolovil, a to je vseeno bolje kot nič," je poudaril. Tako bi vlada pripravila interventni zakon, ki bi ga popravili v skladu s kompromisom in bi ga lahko obravnaval nov sklic državnega zbora na ustanovni seji.

Pahor se bo, kot je napovedal, sestal še s predsedniki parlamentarnih strank in tudi tistih strank, za katere kaže, da bodo v naslednjem mandatu prišle v državni zbor. Dogovorili se bodo, do katere mere lahko vlada, ki opravlja tekoče posle, pripravi osnutek interventnega zakona.

Poleg interventnega zakona sicer v paket ukrepov za stabilizacijo javnih financ sodijo še zakon o javnih financah, zakon o hipotekarni in komunalni obveznici ter zakon o prevzemih, na katere pa socialni partnerji po Pahorjevih besedah niso imeli večjih pripomb.

Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pa je pojasnila, da je prvotni predlog interventnega zakona zajel vse vrste prejemkov iz javnofinančnih blagajn, ki bi jih ohranili na trenutni višini ter s tem preprečili rast odhodkov.

Različna obravnava različnih prejemnikov

Danes so šla razmišljanja socialnih partnerjev v smeri, da se ne bi vsi prejemki obravnavali na enak način. Pri tem so izpostavili socialne transferje, ki bi jih bilo treba obravnavati prednostno in manj rigorozno, pa tudi pri pokojninah ne morejo v celoti pristati na zamrznitev. Kamnarjeva sicer ocenjuje, da bo "presečno množico" težko najti, a se bodo potrudili preoblikovati predlog v tej smeri.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica pa je pojasnil, da so danes predvsem želeli slišati mnenja posameznih sindikatov, tudi tistih iz realnega sektorja. Slišali so različna mnenja, na podlagi katerih bodo v kratkem času naredili nekaj modelov za spremembe interventnega zakona, je napovedal Pavlica, ki v naslednjih dneh pričakuje neformalne pogovore s socialnimi partnerji.

Predstavniki svobodnih sindikatov so po sestanku novinarjem povedali, da nasprotujejo možnosti, da bi zamrznili pokojnine in socialne transferje. "Za nas je najpomembnejše, da se socialni transferji ne zamrznejo, da se takoj odpravi tudi predlog, ki bi zmanjševal nadomestila v primeru brezposelnosti, saj bi to zlasti prizadelo mlade in tiste, ki delajo za določen čas," je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič.

Prav tako so v svobodnih sindikatih proti zamrznitvi pokojnin. "Ogromno je upokojencev, ki komaj živijo," je dejal.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije so izrazili razočaranje, da pri vladni strani ni bilo posluha za to, da bi k reševanju krize prispevali tisti z visokimi prejemki. Predsednica zveze Mateja Kožuh Novak je izrazila tudi zadovoljstvo, da so s sindikati našli skupni jezik.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ponovil, da v konfederaciji želijo zagotovilo iz politike, da bo dosežen dogovor spoštovan in da v primeru, če bo interventni zakon začel veljati, v letu 2012 ne bo dodatnih enostranskih posegov v plačni sistem javnih uslužbencev.

Janez Posedi iz pogajalske skupine drugega dela sindikatov javnega sektorja, hkrati pa tudi predsednik Pergama, pa je dejal, da so glede zamrznitve plač v javnem sektorju pripravljeni prisluhniti, "če argumenti stojijo".