Ob tem se je pri nekaterih slovenskih profesionalnih politikih začutila kar rahla užaljenost glede dejstva, da naj bi jim konkurirali ali jih celo zamenjali popolni politični analfabeti.

Dejstvo je, da je večina najbolj nenavadnih kandidatov za nove slovenske poslance nastavljenih v volilnih okrajih, kjer nimajo veliko možnosti za izvolitev, čeprav presenečenj vsekakor ne gre izključevati. Glavni favoriti pa pač kandidirajo na tistih koncih, kjer so jim volivci tradicionalno najbolj naklonjeni, in tam bodo najbrž kandidirali tudi številni slovenski politiki, ki se politike in z njo povezanih položajev in služb oklepajo vse od osamosvojitvenih časov ali pa vsaj od sredine devetdesetih let.

Rekorder Battelli je praktično že ponovno izvoljen

Kdo so politični veterani, ki si spet želijo postati poslanci Državnega zbora ali pa morda celo člani ali predsedniki vlade? Najdaljši poslanski staž med vsemi letošnjimi kandidati za poslanca ima poslanec italijanske skupnosti Roberto Battelli, ki je praktično že prvi član nove sestave Državnega zbora. Za delo poslanca italijanske skupnosti letos ni bilo veliko zanimanja in Battelli je na koncu bil in ostal edini kandidat. Battelliju po poslanskem stažu dela konkurenco le še Anton Anderlič (LDS), ki pa na zadnjih volitvah v Državni zbor ni bil izvoljen, toda kasneje je kot nadomestni poslanec zamenjal notranjo ministrico in predsednico njegove stranke Katarino Kresal. Anderlič sodi med še vedno aktivne politike z najdaljšim stažem, saj se je začel kaliti na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja v tedanji RK ZSMS skupaj z Janezom Janšo. LDS ima na svoji kandidatni listi še enega veterana in sicer Jožefa Školča, ki prav tako izhaja iz nekdanjega ZSMS-ja oziroma je bil tudi njegov predsednik. Školč je bil poslanec Državnega zbora do leta 1997, ko je postal minister za kulturo. To funkcijo je opravljal do junija 2000, ko je oblast prevzela Bajukova vlada. Nato pa je bil spet poslanec državnega zbora do volitev 2008. V vmesnem obdobju je opravljal funkcijo državnega sekretarja.

Foto: Tomaž Skale

Med vedno izvoljenimi v zgodovini slovenskih demokratičnih volitev je seveda tudi predsednik SDS Janez Janša, ki pa je, kot je znano, do dogodkov v Depali vasi 1994 opravljal funkcijo obrambnega ministra. V tej vlogi se je za kratek čas preizkusil v času Bajukove vlade. V mandatnem obdobju 2004 – 2008 je bil predsednik vlade in nato spet poslanec. Približno enako dolg politični staž ima tudi dosedanji predsednik vlade Borut Pahor, ki pa se leta 2004 ni kandidiral na parlamentarnih volitvah, ker je bil pač pred tem izvoljen za poslanca evropskega parlamenta.

Med večnimi poslanci ne gre spregledati tudi predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, ki je 1992 izvedel pravo invazijo na Državni zbor, saj je imela njegova stranka tedaj kar 12 poslancev, ki pa niso dolgo zdržali skupaj. Takšnega uspeha SNS kasneje ni ponovila, vseeno pa je bil Jelinčič tisti garant, da se je stranka sploh uvrstila v parlament. Vprašanje je, če mu bo uspelo tudi tokrat.

Na MZZ bi se utegnil vrniti Rupel

Za poslanca se poteguje tudi eden večjih slovenskih političnih konvertitov Dimitrij Rupel (trenutno SDS), ki bi ob primeru zmage svoje stranke najbrž spet rad vodil zunanje ministrstvo. Nenazadnje je nedavno dejal, da bi to bilo olajšanje za Slovenijo. Najprej je bil Rupel zunanji minister do leta 1993, ko ga je zamenjal sedanji evropski poslanec Lojze Peterle. Nato si je zaželel postati župan Ljubljane in to mu je tudi uspelo, vendar ga je kmalu minilo in se je rajši prelevil v veleposlanika Slovenije v ZDA. Nato je bil vse od leta 2000 s krajšimi prekinitvami zunanji minister, v zadnjem mandatu pa je čakal na lepšo prihodnost kot uslužbenec zunanjega ministrstva. Med kandidati SDS ima petnajstleten poslanski staž tudi Jožef Jerovšek. Po poslanskih letih velike kilometrine ne morejo imeti novi politiki iz Zaresa, saj je bil le ta ustanovljen 2007. Toda trojica Franco Juri, Gregor Golobič in Janez Kopač so bili poslanci v nekdanji slovenski skupščini v v letih 1990 – 92. Njihov kolega Pavel Gantar pa je na poslanskem delovnem mestu šele v tem tisočletju, pred tem pa je bil dvakrat minister (okolje, informacijska družba).

Prejšnje tedenske teme najdete tukaj.