Strniša se je sredi minulega tedna udeležila otvoritve 20. mednarodnega simpozija o prehrani domačih živali. Simpozij je letos predstavil dosežke in ugotovitve glede prehrane domačih živali in vpliv kmetijstva na urejenost kulturne krajine. Državna sekretarka je na simpoziju poudarila pomen znanja, inovacij in učinkovitejšega prenosa v prakso, ki ni le prednostna usmeritev Slovenije ampak tudi EU. Kriza zadnjih let je okrepila zavest, da se mora raziskovalna in inovacijska politika tesneje povezati z družbenimi pričakovanji, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je ena od prednostnih programskih usmeritev tudi večja vloga znanja in njegovega učinkovitejšega prenosa. Ministrstvo je takoj po sprejetju resolucije v začetku letošnjega leta tudi operativno pristopilo k uresničevanju ciljev, opredeljenih pod to prednostno programsko usmeritvijo. V sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za znanost, je oblikovalo sektorski ciljni raziskovalni program Zagotovimo.si hrano za jutri za obdobje 2011-2020, ki bo nudil ustrezno raziskovalno podporo sektorju za izvajanje temeljnih razvojnih nalog.
Na podlagi izvedenega prvega javnega razpisa je ministrstvo v oktobru začelo z izvajanjem 49 projektov, ki jim bo v obdobju izvajanja (do treh let) namenjenih nekaj manj kot šest milijonov evrov. Tudi v usmeritvah reform skupne kmetijske politike je prav na področju razvoja podeželja poudarjena večja strateška usmerjenost prihodnjih programov v smislu doseganja ciljev strategije in boljša integracija te politike z drugimi strukturnimi politikami.
Prioritetni cilji prihodnjega razvoja podeželja sicer ostajajo enaki - spodbujanje konkurenčnosti kmetijstva, trajnostno upravljanje naravnih virov in zagotavljanje uravnoteženega prostorskega razvoja podeželskih območij, vendar pa je za doseganje teh ciljev oblikovanih šest prednostnih nalog, med katerimi je posebej izpostavljeno pospeševanje prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu.
