Na finančnem ministrstvu so nam povedali, da ni mogoče podati natančne ocene, ali in koliko denarja bi lahko primanjkovalo za izplačilo plač. Pri tem opozarjajo, da je realizacija proračuna posameznega uporabnika odvisna od organizacije in delitve dela ter od učinkovitosti izvajanja internih ukrepov na kadrovskem področju. Na ministrstvu za finance so ob tem pojasnili, da lahko resorna ministrstva denar za plače prerazporedijo znotraj skupnega transferja za opravljanje javne službe (poleg sredstev za plače so v njem tudi sredstva za materialne in druge stroške) ali jih zagotovijo iz drugih namenov, kjer imajo prihranke.

Z rebalansom proračuna je za plače in druge izdatke zaposlenim letos namenjenih 1,032 milijarde evrov, kar je 64 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno v prvotnem proračunu. Sredstva, namenjena za blago in storitve, znašajo 785 milijonov evrov in so nižja za 80 milijonov evrov.

V Cankarjevem domu so zamrznili vzdrževanje

Jana Kramberger, poslovna direktorica Cankarjevega doma, je povedala, da bodo plače sicer lahko izplačali, vendar so morali zaradi triodstotnega znižanja sredstev močno omejiti vse druge stroške. "Med drugim smo za dve leti popolnoma zamrznili vzdrževanje, zato lahko le upamo, da ne bo kakšnih večjih okvar," je povedala Krambergerjeva. Takšno varčevanje je lahko po njeni oceni le kratkoročno, medtem ko bi dolgoročno lahko pomenilo nevarnost, da bi se moral Cankarjev dom odpovedati prestižnim gostovanjem in vrhunskim razstavam iz tujine.

Po mnenju Krambergerjeve je ministrstvo za kulturo zmanjšalo sofinanciranje plač javnim zavodom s področja kulture brez zakonite podlage. "Sofinanciranje zavodov 'glede na možnosti proračuna' ni zakonito, če nima podlage v aktualnih predpisih," je opozorila Krambergerjeva in dodala, da jim ministrstvo ni dalo niti pojasnil niti možnosti za ukrepanje. "Ministrstvo je vse javne zavode opozorilo, da se plač zaposlenim ne sme znižati in da morajo poslovodstva znižanje sredstev zagotoviti z drugimi ukrepi kadrovske politike. Teh ukrepov pa ne moremo izvesti, če se nihče ne upokoji ali ne odpove delovnega razmerja," je pojasnila Krambergerjeva.

S podobnimi težavami se ubadajo tudi v SNG Opera in balet Ljubljana. "Ker smo od ministrstva za kulturo prejeli tri odstotke manj denarja za plače, je prišlo do razkoraka in moramo razliko, ki je nastala, pokrivati iz lastnih prihodkov. Za našo hišo je to še posebno težko, saj smo še vedno brez lastne dvorane in tako močno omejeni pri pridobivanju lastnih prihodkov," je povedal vodja službe za komuniciranje SNG Opera in balet Ljubljana Robert Celestina. Naj ob tem dodamo, da so vodstva javnih zavodov in kolegij direktorjev slovenskih gledališč na ministrstvo za kulturo poslali dopis z zahtevo, da se javnim zavodom vrnejo nezakonito odvzeta sredstva za plače.

Šolniki niso zaskrbljeni

V nasprotju s kulturniki so šolniki precej manj zaskrbljeni. Približno enoodstotno pomanjkanje sredstev za plače v osnovnem šolstvu se Dušanu Mercu, ravnatelju osnovne šole Prule, ne zdi problem, ki bi ga bilo treba obešati na veliki zvon. "Vsaka šola ima dovolj finančne rezerve, da lahko začasno posluje na račun znižanja materialnih stroškov. Če gre res samo za en odstotek, pa bi to ob 1400 evrih plače verjetno razumeli tudi učitelji," je dejal Merc.

Glavni tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj pravi, da so se namigovanja o pomanjkanju sredstev za plače pojavila že večkrat. "Za mene je to trač, čeprav je iz ministrskih krogov," pravi. "To sem vedno razumel bolj kot instrument za zniževanje zahtev, kadar je bilo kaj pomembnega na mizi. Bilo bi več kot dramatično, če bi bilo kar koli na tem."

V zdravstvu bodo prestavili plačila dobaviteljem

Za plače zaposlenih v zdravstvu v nasprotju z drugimi javnimi uslužbenci ne skrbi državni proračun, ampak zdravstvena blagajna. V njej bo konec leta glede na zadnje napovedi zmanjkalo približno 30 milijonov evrov ali 48 milijonov evrov, odvisno od tega, ali bodo sprejeli rebalans finančnega načrta za letošnje leto. Pomanjkanje denarja v zdravstveni blagajni na izplačilo decembrskih plač po vsej verjetnosti ne bo vplivalo. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pojasnjujejo, da bo prva akontacija, ki znaša polovico mesečnega avansa, najverjetneje ostala nespremenjena. Predvidena je sicer za desetega v mesecu, vendar bo, ker je to sobota, bolnišnicam izplačana dvanajstega decembra. Od letošnjega maja dalje namreč velja, da lahko zdravstvena blagajna akontacije, kadar gre za konec tedna oziroma dela prost dan, plača prvi naslednji delovni dan. Na ZZZS pojasnjujejo, da se bo verjetno znižala šele tretja decembrska akontacija bolnišnicam, ki bo zaradi praznikov izplačana tretjega januarja. Pričakujejo, da bodo bolnišnice dale prednost plačam in prestavljale plačila dobaviteljem.

Da je to najverjetnejši scenarij, je potrdil tudi direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Pojasnil je, da kolektivna pogodba kot datum izplačila plač določa desetega v mesecu. Upajo, da bo ZZZS poskrbel za pravočasna izplačila, tako da bodo lahko zaposleni plače dobili v petek, 9. decembra. Če bo ZZZS izplačilo akontacije prestavil, bodo bolnišnice, ki izplačila plač brez tega ne bi zmogle, zadržale plačila dobaviteljem. Tako bi ravnale tudi pri znižanju tretje decembrske akontacije. "V prvi fazi bodo to čutili dobavitelji, jasno pa je, da bodo dobave motene, če se bo to nadaljevalo. Grožnje dobaviteljev zaradi zamud so že dnevne in vse bolj konkretne," je opozoril Mezek.

Javni socialni zavodi ne prejemajo denarja za plače iz državnega proračuna, temveč jih financirajo večinoma uporabniki in deloma (v 9 odstotkih) lokalne skupnosti. Plačilo zdravstvenega osebja je po besedah predsednika upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Borisa Koprivnikarja posredno odvisno od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZZZS plačuje zdravstvene storitve v socialnih zavodih in ne plač zaposlenim, čemur pa se morajo zavodi prilagajati s kadri; to pomeni, da lahko zaposlujejo le toliko ljudi, kolikor imajo priznanih zdravstvenih storitev.