Besedilo družinskega zakonika je doživelo več sprememb. Se strinjate s kompromisi?
S kompromisnim predlogom družinskega zakonika po mojem mnenju tudi največji konzervativci ne bi smeli imeti več težav. Vsebuje dve ločeni instituciji; za heteroseksualce zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost, za istospolno usmerjene pa partnersko in zunajpartnersko skupnost. Skupnih posvojitev otrok za istospolne pare ni več v zakoniku, razen posvojitev otrok partnerja, ki pa so mogoče že po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Edina stvar, ki v družinskem zakoniku ostaja, in to ni majhna stvar, so socialne pravice istospolnih parov. S temi pravicami pa tudi nasprotniki družinskega zakonika niso imeli težav, tako da je sedaj vse narejeno po njihovi meri.
Torej sprejemate kompromis?
Naš cilj je popolna enakopravnost. Vemo pa, da moramo biti racionalni in če se stvari ne da urediti v enem koraku, jo bo pač treba v več korakih. Vendar se ne odpovedujemo prepričanju, da smo pred zakonom vsi enaki in ne sme biti nihče diskriminiran zaradi katere koli osbne okoliščine, niti svoje spolne usmerjenosti.
Kakšno odločitev ustavnega sodišča pričakujete?
Ko govorim s pravniki, ima vsak svojo zgodbo, sam pa si odločitve ustavnega sodišča ne želim napovedovati. Lahko jo le čakamo, a to čakanje je precej stresno, saj so v njihovih rokah naša življenja.
Kakšne možnosti ima zakonik na morebitnem referendumu?
Pred desetimi leti so se isti ljudje, ki danes nasprotujejo družinskemu zakoniku, angažirali proti umetnem oplojevanju samskih žensk. Takrat so bili zelo uspešni, saj so uspeli to vprašanje zreducirati na umetno oplojevanje lezbijk. V zadnjih dveh letih pa jim je uspelo vprašanje celotnega družinskega zakonika zreducirati le na posvojitev otrok v istospolne partnerske skupnosti. Čeprav za nas zelo pomemben, je to še vedno le detajl celotne mase družinskega zakonika. S tega vidika imajo na referendumu dobre možnosti za zmago, saj ljudje ravno vprašanje istospolnih družin najmanj razumejo.
Česa se po vašem mnenju bojijo nasprotniki družinskega zakonika? Govorim o posameznikih, volivcih.
Ponavadi so duhovniki osebe, ki jim verniki zaupajo in uživajo med njimi ugled. In če prav ti ljudem dve leti govorijo, da bo družinski zakonik otrokom vzel očeta in mamo, da bodo otroci živeli v skupnostih, kjer so možne spolne zlorabe, kjer je veliko HIV-a in aidsa, če jih prepričujejo, da bo razpadla družina kot osnovna celica družbe, se posamezniki verjetno zelo težko uprejo tem strahovom. Argumente v prid pravicam gejev in lezbijk označujejo kot sprevržene in kot promocijo vulgarnega življenjskega stila, ljudje pa polslepo verjamejo.
Naslednji razlog je, da ljudje ne poznajo homoseksualnosti, počutijo se ogrožene, mislijo, da je s tem napadena monogamija. Ne razumejo, da se zavzemamo za pluralnost življenjskih stilov, med katerimi je na primer tudi stil najbolj konzervativnih, heteroseksualno usmerjenih vernikov, in da sami ne bi ničesar izgubili, temveč bi vsi skupaj le pridobili.
Česa pa se bojijo tisti, ki proti družinskemu zakoniku vodijo kampanjo?
Najbrž so v ozadju nepoznavanje tematike, strah, da jim bo odvzet njihov življenjski stil, verjetno tudi kakšna frustracija, zakaj bi ljudje živeli urejena in srečna življenja, če moram jaz živeti v celibatu, pogosto pa so v ozadju tudi nerazčiščene osebne intimne stvari do vprašanja homoseksualnosti; morda kakšna travma, morda hud strah, da bi homoseksualnost zaznali tudi pri sebi. Mnogi strokovnjaki kot enega možnih razlogov za veliko angažiranost proti določeni tematiki navajajo tudi lastne zatrte želje po prav tem. Najbrž se bojijo tudi izgube monopola ene same prave in zveličavne oblike partnerstva in družine ter dejstva, da je nad pluralnimi oblikami težje izvajati socialno kontrolo.
Kaj je najmočnejše orožje nasprotnikov družinskega zakonika, kakšnih sredstev se najbolj poslužujejo?
Eno izmed njihovih orodij je uporaba populizmov, kratkih, jedrnatih, logičnih in intenzivnih trditev, ki so zelo učinkovite. Na primer stavek "To ni naravno", ki ga razume vsak. Če hočem nato jaz razložiti, zakaj ni smiselno razmišljati o naravnem, ko govorimo o družbenih razmerjih, pa potrebujem pet stavkov, kar je seveda bistveno manj učinkovito kot en stavek.
Še eno orodje je poseben jezik, ki so ga razvili v ta namen. Aktivistom, ki si prizadevamo za pravice gejev in lezbijk, pravijo radikalni homoseksualni aktivisti. Učenju človekovih pravic v šolah pravijo širjenje homoseksualne ideologije. Vsakršni kritiki cerkvenega nasprotovanja pravicam gejev in lezbijk pravijo kristjanofobija. Homofobijo razlagajo kot strah pred ljudmi.
Poslužujejo se tudi manipulacij in laži. Še vedno na primer govorijo o posvojitvah, ki jih v kompromisnem predlogu zakonika ni več. Za nas pa so takšna sredstva za doseganje ciljev nesprejemljiva in raje izgubimo referendum, kot da bi se spustili na to raven.
Je njihova moč v volilni bazi ali v lobijih?
Ker družinski zakonik podpira vlada, se njegovi nasprotniki pred ustavnim sodiščem predstavljajo kot šibka stran. Če pogledamo od blizu, pa vidimo, da za njimi stoji ena največjih institucij pri nas, to je katoliška cerkev, ki z eno samo okrožnico doseže, da vsi duhovniki po vseh slovenskih cerkvah njeno sporočilo prenesejo med vernike. Poleg tega je slovenska družba večinsko krščanska družba, kar pomeni veliko množico ljudi, ki idejam cerkve verjamejo in sledijo. Potem pa je tu še ves desni politični pol, SDS, SLS, NSi, SNS, ki so del tega bazena in imajo enake ideje. Za seboj imajo torej največjo versko skupnost, vso politično (trenutno še) opozicijo in ves cerkveni aparat in tukaj je razlog za njihovo uspešnost.
Kakšno mnenje imate o Alešu Primcu?
Pri njem me najbolj fascinira to, da vse svoje sposobnosti, energijo in zagnanost investira v nasprotovanje človekovim pravicam gejev in lezbijk. Ne vem, zakaj vsega tega ne usmeri v nekaj, kar bi bilo družbeno koristno. Ne razumem, kaj ga žene v ustvarjanje moralne panike, strahu in sovraštva. Ne vem, česa se boji, kaj misli, da bo izgubil. Ker vem, da bi nam razumevanje nasprotne strani pomagalo pri doseganju naših ciljev, se skušam vživeti v njih, a jih zelo težko razumem. Ne razumem, kako lahko nekdo seštevanje razume kot odštevanje.
Vlada je nasprotnikom družinskega zakonika med vrsticami pripisala razpihovanje sovraštva in jih označila za enega od povodov za homofobne napade na gejevske aktiviste. Tudi vi vidite to povezavo?
Odgovor na to vprašanje so fotografije s ti. radostnega shoda pred parlamentom. Na shodu je bila skupina mladih z napisom "Adam in Eva, ne Adam in Mitja", med katerimi bi zlahka prepoznali ikonografijo tistih, ki so napadli Cafe Open. Njihova je identična. Težko jih je sicer poimenovati z eno besedo. Napadalci na Cafe Open so se identificirali kot pripadniki Green Dragonsov. Prav ta navijaška skupina je imela na eni od tekem letos poleti razobešen napis "Za družino, stop gay paradi". Ne vem, če so bili med mladimi na shodu t. i. civilne inicitive samo Green Dragonsi, verjetno so bili vmes še različni domoljubi in nacionalisti, tudi ekstremni. Vsekakor pa so se ljudje zelo podobnega videza kot udeleženci protestov pred sodiščem v podporo napadalcem na Open znašli na tistem radostnem shodu. Povezave med ljudmi, ki nasprotujejo človekovim pravicam gejev in lezbijk z nasiljem, ter ljudmi, ki to počnejo z besedami in zakonom, so zelo neposredne.
Več intervjujev si preberite v temi Spletni Intervju.
