Miščevič ne verjame, da bodo politične stranke podprle predlog, ki ni dobil popolne podpore med sindikati, Štrukelj pa pravi, da bi imel morebitni dogovor podporo "absolutne večine zaposlenih v javnem sektorju"; Konfederacija po njegovi oceni pokriva kar 75 odstotkov vseh organiziranih članov sindikatov javnega sektorja.
Nekaj pogojev za soglasje
Predsedstvo Konfederacije, ki jo sestavljajo sindikati, zbrani okoli sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), je na včerajšnji izredni seji sklenilo, da je pripravljeno pristati na interventni zakon pod pogojem, da se znova omogočijo napredovanja javnih uslužbencev in da dobijo zagotovilo, po katerem v prihodnjem letu ne bo dodatnih enostranskih posegov v plače. Takšno zagotovilo pričakujejo tako od zdajšnjih parlamentarnih strank kot tudi od tistih, za katere kaže, da bodo v državni zbor prišle po volitvah. Med zadnjimi je Štrukelj omenil Državljansko listo Gregorja Viranta, Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovićča ter Stranko za trajnostni razvoj Slovenije Matjaža Hanžka.
Odločitev predsedstva Konfederacije ni bila enotna, saj ji je nasprotoval Policijski sindikat Slovenije. Njegov predsednik Radivoj Uroševič je povedal, da nasprotujejo podpisovanju kakršnega koli dokumenta, dokler ne bo uresničen stavkovni sporazum iz lanskega novembra. "Sporazum se izteče konec letošnjega leta, vendar pa glede njegove realizacije slabo kaže," je povedal Uroševič. Izpostavil je neuresničeno prevedbo in umeščanje pooblaščenih uradnih oseb ter strokovno tehničnih delavcev v policiji ter neizpolnjeno obljubo o spremembah sistema plač, ki je predvidevala nekoliko drugačno obravnavo policistov v enotnem plačnem sistemu.
Gantar išče podporo med predsedniki strank
Stranka Zares je pobudo za nov predlog interventnega zakona sprožila prejšnji teden na kolegiju predsednika državnega zbora. V njem so predlagali, da bi iz zakona črtali predvideno zamrznitev napredovanj v višji plačni razred ali naziv, poleg tega pa dopustili tudi možnost delnega usklajevanja pokojnin ter socialnih transferjev.
Pavel Gantar, poslanec Zares in nekdanji predsednik državnega zbora, je v petek k novemu dogovoru pisno pozval socialne partnerje, včeraj pa je pisal tudi predsednikom parlamentarnih in nekaterih drugih političnih strank. Gantar jim je sporočil, da se je "ob neformalnih posvetovanjih izoblikovalo stališče, da bi socialni partnerji verjetno podprli zamrznitev plač javnih uslužbencev, če bi se predsedniki političnih strank zavezali, da če bo zakon sprejet, ne bodo enostransko v letu 2012 posegali v plače javnih uslužbencev". Predsednike strank je zaprosil, naj mu do jutri odgovorijo, ali so omenjeno zavezo pripravljeni sprejeti.
Gantar si želi interventni zakon uvrstiti na sejo državnega zbora, ki bo 17. novembra. Če interventni zakon ne bi bil sprejet do 1. januarja, bodo, kot je v pismu opozoril Gantar, nastopile motnje pri izvrševanju proračuna za leto 2012, hkrati pa v prihodnjem letu ne bi bilo več mogoče spreminjati usklajevanj in novih pravic, ki bi se uveljavile s 1. januarjem.
V poslanski skupini Zares so prepričani, da je bolje še v tem mandatu sprejeti nekoliko milejše ukrepe, saj bodo morali biti kasnejši precej bolj ostri. Obenem pa naj bi na tak način novi vladi, ki ne bo oblikovana pred začetkom leta 2012, dali nekaj več manevrskega prostora, da v dogovoru s socialnimi partnerji poišče trajnejše in dolgoročno vzdržne rešitve.
