Borut Pahor je na konferenci povedal, da bo Slovenija svetovno recesijo leta 2012 "pričakala bistveno bolj pripravljena, kot je bila na krizo pripravljena leta 2008". "To je naša zasluga," je ob tem zatrdil Pahor.
Prvak stranke SD je v uvodnem nagovoru povedal, da čuti velik ponos, to pa zato, ker je prepričan, da je njegova stranka v času "največje svetovne krize po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja," v tem času pa niso nikoli skrbeli za interese posameznih privilegiranih skupin in ne za interese stranke, temveč za interese ljudi.
"Zato je mogoče ta tri leta, ki so bila težka, surova, oceniti kot relativno uspešna, saj smo varno pripeljali ljudi skozi čeri krize," meni predsednik stranke. Ob tem pa priznava, da niso storili vsega, kar bi si želeli oz. bi pričakovali ljudje.
Kot je še dejal, je stranka v preteklosti doživela velike vzpone in velike padce. Vendar pa ta trenutek za stranko "ni konec, to je nov začetek".
Pahor, čigar govor so po poročanju portala RTV MMC spremljale večkratne stoječe ovacije, obžaluje, da je Slovenija leta 2008 vstopila v krizni čas "veliko slabše pripravljena, kot bi si želeli," tudi zaradi davčne reforme v prejšnjem mandatu, ki je bila narejena za čas konjunkture. Ob tem je poudaril, da ni šlo le za zapuščino SDS-ove vlade, temveč zapuščino celotne tranzicije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
"Razpokanih temeljev ne popraviš s prepleskanjem fasade"
Socialni demokrati se ob soočanju s to zapuščino niso odločili za "lahko, všečno pot," ki bi jim prinesla blišč, temveč so se zavedali, da razpokanih temeljev ne popraviš s prepleskanjem fasade, je zagotovil Pahor. Zato so se odločili za temeljne strukturne reforme kljub množičnemu nasprotovanju ljudi in oblastiželjnemu spotikanju opozicije, ob tem pa so vedeli, da bo njihova priljubljenost padla.
Tako je izid dela po treh letih mandata takšen, da stranka SD predaja državo na naslednji val svetovne krize precej bolj pripravljeno, kot jo je od predhodnikov prejela leta 2008, je še dejal Pahor.
Na prvem mestu programa SD je družbeni razvoj
Program stranke SD za državnozborske volitve, ki so ga potrdili na današnji konferenci stranke, je po besedah podpredsednika stranke Patricka Vlačiča bistveno bolj konkreten, kot je bil tisti leta 2008. Kot socialni demokrati so po njegovih besedah na prvo mesto uvrstili družbeni razvoj, ki mu je vse prilagojeno.
Po Vlačičevih besedah program izhaja iz kar nekaj spoznanj, ki so jih pridobili v zadnjih treh letih, pri čemer je ključno hitro prilagajanje spremembam. Še naprej si bodo prizadevali, da bo Slovenija, kot je v svojem nagovoru poudaril že predsednik stranke in premier vlade, k opravlja tekoče posle, Borut Pahor, država z najmanjšimi socialnimi razlikami v EU.
Zavzemali se bodo za preganjanje gospodarske in politične korupcije, si prizadevali za učinkovitost sodišč, obljubljajo tudi znižanje davkov na plače in povečevanje davkov na premoženje, predvsem pa na luksuz, je napovedal Vlačič.
Kot drugo večjo skupino ukrepov je izpostavil spremembe za deblokado odločanja, s katero so bili soočeni v tem mandatu. Vnovič bodo predlagali spremembe referendumske zakonodaje, da bi lahko referendum sklicali samo na pobudo 40.000 državljanov, veljaven pa bi bil samo ob 30-odstotni udeležbi. Napovedujejo tudi zmanjšanje števila ministrstev na deset in preučitev razlogov za ukinitev oz. uvedbo drugačne vloge državnega sveta.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Tretja skupina ukrepov pa so po Vlačičevih besedah ukrepi za gospodarski zagon in nova delovna mesta. Slovenija ima strateške prednosti, med katerimi je Vlačič omenil lesno industrijo, turizem, socialno podjetništvo, in tu bodo predlagali oprostitve davka od dobička pravnih oseb. Poleg tega nameravajo, kot je dejal, povečati izdatke za raziskave in razvoj na tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2015. Prav tako nameravajo uvesti olajšave za investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Kot je že uvodoma dejal Pahor, imajo stvari za začetek mandata pripravljene. Tako so med drugim pripravljeni zakoni za zdravstveno reformo in osnutek zakona o delovnih razmerjih. Kot glavno dediščino SD in vlade pa je izpostavil potencial Slovenije, da se lahko razvija.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pa je ugotavljal, da je najbrž napaka, da svojih uspehov niso znali dovolj predstavljati in dokazovati. Boli ga namreč, da je v javnosti prevladalo mišljenje, da je bila ta vlada neuspešna, ker to po njegovih besedah ni res.
Na listi 88 kandidatov
Na listi SD bodo kandidirali vsi ministri iz kvote stranke v vladi, kateri se izteka mandat, razen dosedanji minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Tokrat pa ne bo več kandidiral Miran Potrč, za katerega Pahor pravi, da je "največji gospod med tovariši in največji tovariš med gospodi". Kot je dejal Potrč, je "šest mandatov v parlamentu in 50 let delovne dobe kar dovolj za mojo aktivnost in ne bi bilo dostojno do mene in do vseh mojih kolegov ter volivk in volivcev". V stranki sicer ostaja.
Finančni minister v Pahorjevi vladi Franc Križanič pravi, da bodo volivci presodili, ali je bilo njegovo ministrsko delo uspešno ali ne. A kot sam opozarja, so zaščitili vsaj minimalni standard ljudi, ki so izgubili delo zaradi krize, ki je prišla od drugod, Slovenija pa je bila nanjo zaradi napak prejšnje vlade povsem nepripravljena.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Sicer pa Križanič pravi, da se o morebitnih novih službah ne pogovarja, saj bi bilo nepošteno, če bi v času, ko še opravlja tekoče posle ministra, delal kakršne koli računice zase.
Na listi SD bo na volitvah med drugim nastopila tudi Tamara Lah Turnšek, ki jo je javnost jeseni spoznala kot kandidatko za visokošolsko ministrico. Kot pravi, želi podpreti uresničevanje razvojnega programa Slovenije, za kandidaturo na listi SD pa se je odločila, ker njen program ocenjuje kot najbolj realen: napoveduje počasen, ampak dejansko trajen razvoj, ne obljublja pa nečesa, česar ne more.
Od trenutnih poslancev iz vrst SD se bodo za sedeže v DZ ponovno potegovali Dejan Levanič, Matevž Frangež, Anton Colarič, Majda Potrata, Matjaž Han kot edini župan, Bogdan Čepič, Janko Veber, Dušan Kumer, Silva Črnugelj, Andreja Črnak Meglič, Janez Kikelj, Mirko Brulc, Marijan Križman, Breda Pečan, Darja Lavtižar Bebler ter Samo Bevk.
Poleg njih bo na listi, ki šteje 88 kandidatov, kandidirala tudi sedanja državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Nataša Kovač, medtem ko na listi kandidatov ni Luke Jurija.
Luka ne bo na listi SD, a ne po svoji volji
Dosedanji poslanec SD Luka Juri ne bo na listi kandidatov SD za volitve. O tem ga je danes obvestil generalni tajnik in vodja volilnega štaba stranke Uroš Jauševec, razlogov za takšno odločitev pa da mu ni pojasnil. Jauševec pojasnjuje, da je oblikovanje liste kandidatov suverena odločitev stranke.
Juri je sicer želel kandidirati v Kopru, kjer sedaj kandidira nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca.
Na vprašanje, ali je možno, da bi kandidiral na kakšni drugi listi, saj se že pojavljajo ugibanja, ali ne bo morda prestopil bodisi k Zoranu Jankoviću bodisi k Gregorju Virantu, pa je za STA zagotovil, da je do danes pričakoval, da bo kandidiral za SD in se zato o morebitni kandidaturi ni pogovarjal še z nobeno drugo stranko. Pred kakšno drugačno odločitvijo, pa si želi najprej govoriti s kolegi v SD.
Jauševec pa je dejal, da so v SD 7. septembra začeli s postopki oblikovanja liste kandidatov za prihodnje državnozborske volitve. Kot je zatrdil, so postopki potekali v skladu s pravili, ki jih je sprejelo predsedstvo. "To je suverena odločitev organov strank," je dejal. Si pa Jauševec želi, da bi Juri ostal član stranke.
