Informacijski pooblaščenec je dobil prijave zaradi poročanja Televizije Slovenija, Pop TV in Požareporta o domnevnih transakcijah na računih Damijana in Jureta Jankovića, sinov ljubljanskega župana, ki se tudi poteguje za poslanski stolček.
Požareportu in Pro plusu je pooblaščenec izdal začasni odločbi o začasnem umiku spornih dokumentov z osebnimi podatki Jankovićev, na obeh medijih ter na TV Slovenija pa potekajo v zvezi s tem inšpekcijski nadzori.
Na to so se odzvali v Združenju novinarjev in publicistov Slovenije, kjer poseg informacijske pooblaščenke obsojajo, saj da s tem novinarje šikanira. "Na uradu informacijske pooblaščenke očitno težko sprejemajo 39. člen ustave, ki zagotavlja svobodo izražanja, posebej tisti del, da lahko vsak svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja," so med drugim zapisali.
Župana Jankovića prizadele Finance
Brez umazanih prijemov od vrat do vrat
Medtem pa v Društvu novinarjev Slovenije opozarjajo na določbo v kodeksu novinarjev glede dopustnosti posega v posameznikovo zasebnost. Poudarjajo, da morata v vsakem primeru medijska hiša in novinar prepričljivo argumentirati, zakaj interes javnosti prevlada nad pravico do zasebnosti oziroma varovanja določenih osebnih podatkov.
Zoran Janković o tem, da ne ceni ljudi, ki se skrijejo za računalnik in nekaj pišejo
Ker se ob nenehnih očitkih o domnevno spornih poslih ljubljanskega župana pojavljajo tudi člani njegove družine, po mnenju društva obstaja javni interes, da se s tem povezana vprašanja novinarsko profesionalno preiščejo, morebitne nezakonitosti pa razkrijejo.
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa je na očitke združenja zapisala, da ukrepi pooblaščenca niso naperjeni zoper novinarje, še manj pa so povezani s "svobodo informacij" kot ustavno pravico slehernega.
(Foto: Luka Cjuha)
Poudarja, da ko so brez zakonskega temelja javnosti razkriti varovani osebni podatki, ki bi jih bili navedeni upravljavci teh podatkov dolžni varovati, je naloga pooblaščenca, da z inšpekcijskim postopkom ugotovi, ali so ukrepi varstva in zavarovanja osebnih podatkov pri določenem upravljavcu zadostni ali ne.
Ob tem izpostavlja, da poslanstvo novinarjev informiranja javnosti, novinarjev ne odvezuje odgovornosti za zakonitost ravnanja. To pomeni, da novinar seveda lahko poroča o tem, kar naj bi izvedel, in na ta način obvešča javnost, varovanih osebnih podatkov iz zbirk upravljavcev pa ni upravičen objaviti, če za to nima zakonskega temelja, je zapisala.
Tako mora pooblaščenec presojati, ali gre v primeru trčenja med pravico do svobode izražanja in pravico do varstva osebnih podatkov za tako velik javni interes, da svoboda izražanja lahko prevlada nad zasebnostjo. Da bi pooblaščenec lahko vse to pravno presodil, seveda potrebuje argumente tiste strani, ki določeno pravico zatrjuje. "Na novinarju je, da prepriča nadzornika, da ima temelj za objavo varovanih osebnih podatkov. Zgolj status novinarja in objava v mediju nista zadosten argument," je zapisala.
