Türk, ki je nastopil kot slavnostni govornik, je namreč dejal, da živimo v času, ko je pravosodje izpostavljeno kritičnemu pogledu javnosti in politike, pa tudi političnim in medijskim pritiskom. Po njegovem mnenju se v kriznih časih še poveča pritisk na pravosodje, državljani pa merijo uspeh pravosodja in države zlasti v luči kazenskega pravosodja.

V zadnjem času se, kot je izpostavil predsednik republike, množijo tudi ekstremni pojavi, pritisk na pravosodje pa je pogosto povsem neposreden. Prirejajo se medijski in drugi "vzporedni procesi", njihova značilnost pa je pomanjkanje dobre predstave o dejstvih, pa tudi šibko razumevanje prava, pravičnosti in legitimnosti, je ocenil Türk.

V to javno dogajanje se po Türkovih besedah vključujejo ekstremni nastopi nekaterih politikov, "ki kritizirajo pravosodje z izrazitim cinizmom in poskušajo ustvariti vtis, da je pravosodje krivec za vse, kar je slabega, celo sovražnik, ki ga je treba streti in si ga podrediti".

In tak politični cinizem se, kot je poudaril Türk, najbolj skrajno izraža v primerih, ko se nosilci politične moči znajdejo v položaju osumljencev ali obtožencev. Predsednik vrhovnega sodišča Masleša pa je v svojem nagovoru dodal, da so nekatere ocene o delovanju pravosodja, posebej sodstva, tako neuravnotežene, da se dozdeva, kot da ni jasne ločnice med dejanskostjo in navideznostjo.

Predsednik Türk pa izpostavlja še druge težave, s katerimi se sooča slovenski pravosodni sistem. Bolj dolgoročna težava so po njegovem mnenju pogosti in premalo kakovostno izdelani predlogi za spremembo zakonodaje. Pomanjkljiva "kultura implementacije" je tradicionalna šibkost našega pravnega sistema, je ob tem dejal predsednik.

Kot težavo je Türk izpostavil tudi "pravdarsko mentaliteto, ki je na Slovenskem tradicionalno močna". Türk je zavzel stališče, da bi morala sodišča reševati le najtežje in najbolj zapletene primere, za druge primere predlaga mediacijo oz. neposredno dogovarjanje med strankami v sporu.

Tudi minister Zalar je v svojem nagovoru izpostavil mediacijo kot obvezno ponudbo sodišč strankam v civilnih in pravnih, tako Zalar kot Masleša pa sta poudarila, da se število nerešenih zadev in sodnih zaostankov zmanjšuje, prav tako se zmanjšuje tudi pričakovani čas reševanja zadev.

Masleša je nato podelil še medalje za življenjsko delo na področju sodstva. Medalje so prejeli sodniki Ziba Trampuš, Vasilij Polič, Jožef Kreča, Marija Črnugelj, Irena Nemeš in Milena Bukvič Dežman ter javna uslužbenca Marjana Ravnič in Vladimir Pečar. Medalji za posebne dosežke sta prejela sodnika Stanislava Avbelj in Blaž Volf.

Medalje za življenjsko delo na področju pravosodja je podelili Zalar, in sicer tožilcem Leu Grmovšku, Janezu Palovšniku, Dušanu Rošu, Kostji Grčarju, Emilu Bukovcu, Cvetki Kozole ter upokojeni strojepiski Mariji Šepec. Medalje so prejeli tudi državni pravobranilci Tatjana Hernja Šušteršič, Judita Vižintin Hribar, Milka Brulc, Grga Balenovič in Zdenko Trunkl.