SDS je vodila tudi po anketi, ki so jo v Financah objavili oktobra, vendar se je razlika z drugo uvrščenim zmanjšala. SDS bi po takratnih podatkih zbrala 21 odstotkov, Virantova lista pa 18. Jankoviću so oktobra prisodili 16 odstotkov glasov.

Z velikim padcem podpore se po rezultatih te ankete, ki jo je izvedel Episcenter, soočajo v SD. Še prejšnji mesec so lahko računali na enajst odstotkov glasov, sedaj pa le še na šest odstotkov. DeSUS je v primerjavi z oktobrom izgubil odstotek, podpora jim je padla na pet odstotkov. Štiri odstotke bi dobili v SLS. Prav toliko jim je kazala tudi oktobrska anketa.

Parlamentarnega praga ne bi dosegel TRS (dva odstotka), SNS (dva odstotka), NSi (en odstotek), LDS (en odstotek) in Zares (manj kot odstotek). Odstotek vprašanih bi volil drugo stranko, enajst odstotkov še ne ve, koga bi volilo, tri odstotke pa tega ni želelo razkriti. Na vprašanje o izbiri stranke so sicer odgovarjali le tisti, ki bodo na volitve šli ali pa se še niso odločili.

V anketi so sodelujoči odgovarjali tudi na trinajst vprašanj o lastnostih Zorana Jankovića, Gregorja Viranta in Janeza Janše. Janković je "zmagal" v sedmih kategorijah, Virant v šestih, Janša pa v nobeni. Anketiranci so za Jankovića menili, da je v omenjeni trojici najbolj blizu ljudem, najbolj sposoben, se najbolj spozna na gospodarstvo, je najbolj karizmatičen, odločen ter učinkovite ter najbolj drži dane obljube.

(Foto: Luka Cjuha)

Viranta so anketiranci videli kot najbolj usmerjenega v prihodnost, zaupanja vrednega, poštenega, demokratičnega, strokovnega in jasnega v komunikaciji. V štirih od šestih kategorij, v katerih se je najbolje odrezal Virant, pa se je Janković najslabše. Gre za vprašanja o tem, kdo je najbolj zaupanja vreden, pošten, demokratičen in strokoven.

Anketo so na Episcentru opravili med 26. oktobrom in 2. novembrom na vzorcu 923 ljudi.

Podobno tudi glede na anketo CRJM

Po podatkih ankete Centra za raziskovanje javnega mnenja (CRJM) bi na volitvah 4. decembra največ glasov prejeli stranki SDS in Listi Gregorja Viranta, in sicer vsaka po 18 odstotkov, sledi jima Lista Zorana Jankovića s 15 odstotki. Če bi imeli možnost neposredno voliti predsednika vlade, pa bi kar 37 odstotkov anketirancev podprlo Viranta.

(foto: Bojan Velikonja)

Daleč za omenjenimi strankami oziroma listami bi se uvrstili Socialni demokrati s štirimi, DeSUS s tremi in SNS z dvema odstotkoma. Po en odstotek bi dobili LDS, NSi, SLS, Zares in TRS. Ob tem 34 odstotkov vprašanih še ne ve, koga bi volilo.

V telefonski anketi, ki so jo izvedli med 24. in 26. oktobrom na vzorcu 1020 polnoletnih oseb, so na omejenem številu anketirancev (548) želeli izvedeti tudi, koga bi najprej podprli, če bi imeli možnost neposredno voliti predsednika vlade. Kar 37 odstotkov se je opredelilo za Gregorja Viranta, 28 odstotkov bi podprlo Zorana Jankovića, 14 odstotkov predsednika SDS Janeza Janšo in pet odstotkov predsednika SD in premiera, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja.

Po drugi strani kar 73 odstotkov vprašanih meni, da bi bil najbolj primeren tip posameznika za vodenje vlade v naslednjem mandatu gospodarstvenik, le 14 odstotkov pa ocenjuje, da bi to moral biti izkušen politik.

Število tistih, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, je naraslo na 73 odstotkov, skupaj s tistimi, ki se jih bodo verjetno udeležili, pa se ta odstotek dvigne na 87. 54 odstotkov anketirancev sicer zatrjuje, da je njihova odločitev o izbiri stranke dokončna, 44 odstotkov pa, da ni dokončna.

Glede pojava novih list in strank so mnenja precej deljena. Da je njihov pojav prinesel nekaj novega v slovenski politični prostor, meni 44 odstotkov vprašanih, 42 odstotkov pa nasprotno meni, da ni prinesel nič novega.

Med političnimi institucijami je predsednik republike Danilo Türk prejel najvišjo povprečno oceno 3,36, precej slabše so se odrezali predsednik vlade Borut Pahor s povprečno oceno 2,28, državni zbor (2,12) in vlada (2,06). Nizko je bila ocenjena tudi opozicija (2,16).

Sodelujoči so odgovarjali tudi na druga aktualna vprašanja. Tako dobri dve tretjini ali 68 odstotkov podpira protestnike, ki se po svetu in v Sloveniji zbirajo pred borzami in bankami, medtem ko jih 23 odstotkov ne podpira. Še večji delež, kar 82 odstotkov, se strinja tudi z zahtevami protestnikov po reformiranju kapitalizma kot družbenega sistema, s tem pa se ne strinja 10 odstotkov vprašanih.

44 odstotkov anketirancev meni, da naj se izgradnja termoelektrarne Teš 6 v Šoštanju pospeši in zaključi, 23 odstotkov pa je za zaustavitev gradnje. Ob tem je zanimivo tudi, da je kar 77 odstotkov anketirancev mnenja, da Slovenija premalo vlaga v trajnostni razvoj in obnovljive vire.