Takratni minister za obrambo Karl Erjavec, ki je oklepniško pogodbo tudi podpisal, je po tem, ko je junija 2006 ministrstvo za obrambo sprejelo sklep o izbiri Patrie, na enem od parlamentarnih odborov za obrambo povedal, bo 135 oklepnikov z vso konfiguracijo stalo triinšestdeset milijard tolarjev. To pomeni, tako Delo, da bi moralo biti vseh 135 transparentno naročenih oklepnikov opremljenih z zadostno ognjeno močjo, vsi pa bi morali biti opremljeni tudi s sistemi za vodenje ognja, poveljevanja in komuniciranja, imenovanimi C4I. Kot se je izkazalo, da je Erjavec pravzaprav naročil 25 povsem neopremljenih oklepnikov, preostali pa so preslabo oboroženi. Erjavčeva pogodba poleg tega predvideva opremo C4I za zgolj 55 oklepnikov, čeprav so z ministrstva za obrambo tako Rotisu (Patria) kot Sistemski tehniki po tem, ko sta obe podjetji že oddali svoji ponudbi, poslali zahtevo za dopolnitev opreme s sistemi C4I. Prav v primeru dobave omenjene informacijske opreme je nepravilnosti v načelnem mnenju št. 134 iz maja 2008 ugotovila tudi komisija za preprečevanje korupcije.
Kot je časnik izvedel, je bil eden ključnih pogojev ponudnikom na oklepniškem razpisu tudi ta, da mora biti sistem C4I kompatibilen z informacijskim sistemom PINK, ki ga že dalj časa uporablja slovenski obrambni sistem. To so za Delo potrdili tudi z ministrstva za obrambo. Nekdanja uslužbenca varnostnoobveščevalne službe in direktorata za logistiko na ministrstvu za obrambo pa sta za časnik povedala, da Patria ni ponudila opreme C4I v nobenem osemkolesniku, čeprav je bila ta pogoj za veljavnost ponudbe. Po njunih besedah je bila oprema C4I pravzaprav izvzeta iz ocenjevanja.
Na Morsu vse njune navedbe zanikajo, so pa pojasnili, da je analizo in ocenjevanje opreme C4I vodila strokovna komisija pod vodstvom Janeza Hafnerja. Po podatkih Dela pa je ta sodeloval tudi pri testiranju osemkolesnikov v delu, kjer so preverjali sisteme C4I. Po mnenju nekaterih obrambnih strokovnjakov s FDV je Janez Hafner izjemen poznavalec vojaških informacijskih sistemov, bil pa naj bi tudi glavni razvijalec že omenjenega sistema PINK.
Polkovnik v pokoju, ki je bil med odgovornimi za nakup telekomunikacijske opreme, zatrjuje, da C4I v 30 izdelanih patriah ne deluje. Za Delo je tudi povedal, da vsa oprema v vrednosti več kot 700.000 evrov, neuporabna leži v skladišču. Na ministrstvu za obrambo trdijo, da C4I v patriah deluje brezhibno.
S pomočjo spletne aplikacije Supervizor pa se je Delo dokopalo do zanimivega podatka. Ugotovili so, da je solastnik junija 2007 ustanovljene družbe Asiistech tudi Janez Hafner. Iz Supervizorja je razvidno, da je nekdanji uslužbenec Morsa novembra 2009 ustanovil podjetje Helikon plus, s katerim je čez dva meseca kot polovični lastnik vstopil v Asiistech. To podjetje pa, kot rečeno, pri raziskavah in razvoju sodeluje tudi z ministrstvom za obrambo. Na Morsu so za časnik sprava odgovorili, da je podjetje Asiistech v letih 2009 in 2010 sodelovalo pri izvedbi dveh projektov v okviru tehnološkega programa, kasneje pa dodali, da je Asiistech sodelovalo pri projektu integralni portal za projektno vodenje in razvoj informacijskih sistemov in pri projektu virtualnega bojišča za potrebe analize procesov urjenja postopkov v Slovenski vojski.
Čeprav podatki Supervizorja kažejo, da je ministrstvo podjetju Asiistech doslej plačalo 237.782 evrov, Janez Hafner, ki ni več zaposlen na ministrstvu za obrambo, zanika, da je podjetje, ki je deloma v njegovi lasti, svetovalo ministrstvu pri nakupu Thalesove opreme. Trdi tudi, da prav tako ni Morsu nikoli dobavljalo kakršne koli opreme.
Delo pa se sprašuje, ali lahko nekdanji uslužbenec ministrstva na istem področju lahko zdaj s svojim nekdanjim delodajalcem posluje kot zasebnik? Na komisiji za preprečevanje korupcije odgovarjajo, da komisija brez podrobnejše ugotovitve dejanskega stanja na to vprašanje ne more odgovoriti. Pojasnili so, da javni uslužbenci praviloma v pogodbah p nimajo konkurenčne klavzule, kar se občasno izkaže kot težava, sicer pa za uradne osebe v javnem sektorju skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. To pomeni, tako komisija za preprečevanje korupcije, da morajo tudi nekdanji sodelavci nekdanjega javnega uslužbenca spoštovati te določbe in ravnati tako, da zagotovijo integriteto javnega sektorja.
