Prve obravnave so bile razpisane že za 5. in 12. septembra, toda zaradi prostorske stiske v razpravnih dvoranah okrajnega sodišča, glede na dejstvo, da gre za medijsko odmeven proces, je bil prvi narok prekinjen, obravnave pa so bile preseljene v mnogo večjo dvorano v ljubljanski sodni palači. Nato so na sceno stopili odvetniki nekaterih od obtoženih in zahtevali tako izločitev sodnice kot tudi večine zbranih dokazov, tako avstrijskih kot finskih, ker naj bi bili pridobljeni s kršitvami človekovih pravic in v nasprotju s slovensko ustavo. Za poseg v komunikacijska sredstva v Sloveniji je potrebna sodna odločba, v Avstriji je takšen poseg v preiskavi njihovega dela afere Patria dovolilo tožilstvo, na Finskem pa so to storili kriminalistični preiskovalci z lastno odredbo. To naj bi bilo po mnenju odvetnikov in tudi nekaterih slovenskih pravnih strokovnjakov lahko sporno. Ob tem je morda zanimivo, da so v času pravosodnega ministra Lovra Šturma, trenutno predsednika odbora SDS za pravosodje, razmišljali o odpravi sodne preiskave in instituta preiskovalnega sodnika, katerega delo bi prevzeli tožilci. Ob tem je bilo poudarjeno, da so ukinitev preiskovalnega sodnika uvedli v večini držav članic Evropske unije. Predstavljen je bil ravno avstrijski primer, ki naj bi bil zdaj sporen z vidika človekovih pravic.

Okrajno sodišče je zahteve odvetnikov po izločitvi dokazov zavrnilo, toda na odločbo so se ponovno pritožili odvetniki obtoženih in tako so sporni dokazi kot zahteve po izločitvi sodnice romali na višje sodišče, kar je prestavilo obravnave neposredno v predvolilni čas. Kaj se bo ta mesec dogajalo na sodišču, je najbrž še težje napovedati kot to, kdo bo na prihajajočih volitvah pobral največ glasov. Obravnavi v zadevi Patria ne bosta edini sodni obravnavi, povezani z afero Patria, ki se bosta zgodili v prihodnji dneh. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se bo predvidoma 11. novembra nadaljeval pravdni postopek, v katerem Janez Janša toži finskega novinarja Magnusa Berglunda, finsko televizijo YLE ter nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja zaradi izjav v finski televizijski oddaji Resnica o Patrii. Janša pri tem zahteva odškodnino, umik izjav in objavo sodbe. Na zadnji septembrski obravnavi je sodnik Matej Papler povedal, da želi zadevo končati že na naslednji, torej novembrski obravnavi.

Novembra bo morda dobila epilog tudi pravdna vojna Janeza Janše proti nekdanji višji državni tožilki na Vrhovnem državnem tožilstvu RS Branki Zobec Hrastar. Predsednik SDS je junija proti Zobec-Hrastarjevi vložil kazensko ovadbo, v kateri ji je očital zlorabo položaja in ponarejanje listin v primeru Patria. Ljubljansko tožilstvo je ovadbo zavrnilo, toda Janša in njegov odvetnik Franci Matoz sta proti tožilki vložila obtožni predlog, ki ga je po poročanju STA ljubljansko okrajno sodišče prav tako zavrnilo. Odvetnik Franci Matoz je napovedal pritožbo na višje sodišče.