Gradnja gorenjske avtoceste se je zaradi številnih variant najdlje vlekla v radovljiški občini. Župan Ciril Globočnik je poudaril, da je bil celoten avtocestni krak težko pričakovan in tudi v tem času, ko ni turistične sezone, je odprtje avtoceste velika pridobitev za občane, ki se pogosto vozijo po tej cesti. Še posebej pa se bo doprinos nove ceste poznal prihodnje leto v glavni turistični sezoni, ki so bili do sedaj na tem odseku pogosti zastoji.

Ureditev avtoceste vsekakor pomeni tudi višjo stopnjo prometne varnosti za vse udeležence v prometu, je prepričan direktor Policijske uprave Kranj Simon Velički, ki je pojasnil, da odprtje avtoceste tudi za policijo, ki je doslej veliko truda namenila umirjanju prometa na tem delu, pomeni nekaj novosti. Pogoste policijske kontrole na zoženju ne bodo več mogoče, vendar pa bodo policisti še naprej kontrolirali promet po avtocesti, je zagotovil.

Minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič je prav tako izpostavil večjo varnost. Spomnil pa je tudi na številne zaplete, ki so privedli do tega, da je gorenjski avtocestni krak zaključen precej kasneje, kot je bilo prvotno predvideno. "Sem pa vesel, da je sicer v izredno težavnih okoliščinah s stališča gradbeništva tudi zadnji odsek končan," je poudaril.

Zlasti v luči finančnih težav, ki jih ima Primorje, je v zadnjih mesecih vladala bojazen, da odsek med Peračico in Podtaborom tudi do konca oktobra še ne bo končan. "Strah je obstajal, vendar smo z ekipo izvajalcev podjetja, inženirjem in mojimi sodelavci na tehničnem in finančnem področju uspeli skupaj s Primorjem in s sodelovanjem NLB ta projekt, sicer z vsakodnevno skrbjo, vendarle dokončati," je pojasnila Duhovnikova.

Dodala je, da so bili v zadnjem obdobju vsi podizvajalci skrbno spremljani in poplačani kot prvi. Gradnja tega smernega vozišča 2,4 kilometra dolgega odseka od Peračice do Podtabora je stala 28,5 milijona evrov, medtem ko je bila pogodbena vrednost del nekaj manj kot 25 milijonov evrov. Podražitve Duhovnikova ni mogla komentirati, pojasnila je le, da bo dokončna investicijska vrednost gradnje znana, ko bodo zaključena vsa dela.

Brez neporavnavih računov do delavcev

Zagotovila je tudi, da Primorje neporavnanih računov do svojih delavcev s tega projekta nima. Izrazila pa je zaskrbljenost nad tem, da slovenska gradbena podjetja, ki so bila sposobna opravljati zahtevne posle, kot je gradnja avtocest, propadajo. "Glede na situacijo v slovenskem gradbeništvu bo na prihodnjih javnih razpisih verjetno le malo ponudnikov, ki bi imeli izkušnje in kompetence za gradnjo zahtevnih projektov," je opozorila.

"Če bi gledali avtocestni program, ki ga je sprejel DZ, bi morala biti celotna gradnja že zdavnaj končana," je spomnil minister in izpostavil, da sta glavni težavi v Sloveniji na tem področju umeščanje cest v prostor, glede česar so v tem mandatu spremenili predpise, ali bodo učinkoviti, pa se bo pokazalo kasneje, ter javna naročila, katerih postopke so prav tako optimizirali, vendar zaradi krize veliko postopkov doživi revizijo.

Kdaj bo v celoti avtocestni križ zaključen, še ni jasno. Izgradnja predora Markovec bo zaključna sredi leta 2013, vendar je potem treba zgraditi še odsek do Lucije. "Kdaj bodo vsa dela zaključena, ne morem napovedovati, ker mora svoje opraviti tudi država, ki je v skladu z zakonom dolžna, da pridobi zemljišča oziroma zagotovi finančna sredstva, da se bo odkup lahko izvedel," je povedala Duhovnikova.

Pojavilo se je tudi vprašanje, kakšna bo vloga Darsa, ko bo gradnja avtocest zaključena. Kot je povedala Duhovnikova, bo potrebno vzdrževati celotno obstoječe avtocestno omrežje in pobrati dovolj cestnin, da bo Dars v prihodnosti lahko vrnil kredite.