Na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju, kjer urejajo prošnje za delovne oziroma bivalne vizume za Avstralijo, opažajo več vlog za potne liste kot prejšnja leta. To pa je za Žurnal24 potrdil tudi častni konzul v Sloveniji Viktor Baraga, ki meni, da je eden od glavnih razlogov pomanjkanje služb doma, poleg tega pa Avstralija že po splošnem prepričanju sodi med tako imenovane obljubljene dežele. Za podaljšanje potnega lista pogosto prosijo mlajši slovenski državljani, ki so se v Avstralijo priselili v zadnjih štirih letih.
Blaž Jemc iz turistične agencije STA Ljubljana, ki organizira tečaje jezika in delo v Avstraliji, je za brezplačnik pojasnil, da informacije, da bi Slovenci množično odhajali na peti kontinent, nima. Povedal pa je, jih običajno več odhaja jeseni, saj je pri nas mraz, tam pa je prijetno toplo. Jemec ugotavlja, da za Slovence ni neke preproste opcije, da bi tja preprosto odšli in enostavno dobili delovni vizum.
Če kdo hoče na delo v Avstralijo, si mora zagotoviti zaposlitev na področju deficitarnih poklicev, to, da se uredi delovni vizum, pa traja kar nekaj časa. V Avstraliji namreč vsako leto določijo kvoto, koliko priseljencev bodo sprejeli; za letos ta znaša približno 110 tisoč oseb. V deželi kengerujev so dobrodošli predvsem inženirji vseh vrst (kemijske, elektro in druge stroke), zdravniki in medicinske sestre, programerji, socialni delavci, veterinarji, učitelji ter farmacevti, med bolj iskanimi pa so tudi mehaniki, parketarji, vodovodarji in električarji.
