Prav uvedba finančne preiskave, ki je pri nas popolna novost, najbolj razburja odvetnike, saj so prepričani, da omogoča hud poseg v posameznikovo zasebnost.

Tožilci bodo, prve finančne preiskave lahko začeli voditi spomladi prihodnje leto, ko se bo začel uporabljati zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, če bo sprejet. Preiskavo, v okviru katere bodo pri osumljencih kaznivih dejanj, kot so denimo preprodaja drog, trgovina z ljudmi, terorizem, pranje denarja, korupcija in nekatera druga gospodarska kazniva dejanja, preverjali izvor njihovega premoženja, bo mogoče opraviti za obdobje petih let nazaj od storitve kaznivega dejanja. Segla bo torej lahko vrsto let nazaj in bo lahko zajela tudi obdobje divje privatizacije, če je bilo namreč kaznivo dejanje storjeno leta 2005, bo finančna preiskava lahko segla vse do leta 2000.

Tožilec bo preiskavo odredil, kadar bo šlo za sum pridobitve nezakonitega premoženja nad 50.000 evrov. Če bo tožilec na podlagi podatkov davčne uprave in drugih nadzornih finančnih institucij ugotovil nesorazmerje med prihodki in premoženjem, bo sledil začasen odvzem premoženja, posameznik pa bo moral na sodišču sam dokazati, da je premoženje dobil na zakonit način.

Odvetnik Mitja Jelenič Novak ima na zakon vrsto pripomb, kot opozarja, je "državni zbor z eno potezo povozil več kot 50 let prizadevanj kazenskopravne teorije in prakse za vzpostavitev ravni varstva človekovih pravic, kot smo jo v Sloveniji imeli do zdaj". Prepričan je, da bodo posamezniki poskušali zakon napasti tudi pred ustavnim sodiščem. Po njegovem gre za politično všečen zakon, vendar pa se javnost ne zaveda težav, ki jih bo prinesel. "Zakon bo med drugim postal tudi sredstvo političnega obračunavanja," še meni Jelenič Novak.

Zadnjo besedo bo imelo sodišče

Po prepričanju Jeleniča Novaka bo zakon lahko povzročil hude in nepopravljive krivice osebam, zoper katere bo tožilec sprožil finančno preiskavo, saj je koncipiran tako, da nima predvidenih zadostnih procesnih garancij. Po njegovem je zlasti sporno, ker zakon za začetek postopka finančne preiskave, ki predstavlja hud poseg v zasebnost posameznika, predvideva najnižji možni dokazni standard. "Na podlagi zgolj razlogov za sum, da ste storili kaznivo dejanje, vas lahko v vzporednem postopku finančne preiskave dobesedno slečejo, torej dobijo vse vaše zasebne podatke, bančne račune in podobno," opozarja Jelenič Novak.

Pravosodni minister Aleš Zalar pa pojasnjuje, da za začetek finančne preiskave ne bo dovolj le razlog za sum, ampak bo moralo biti tudi na podlagi informacij policije oziroma institucij, ki nadzirajo finančne tokove, očitno, da gre za nesorazmerje med prihodki in premoženjem posameznika. Zalar se sicer zaveda, da gre za zelo občutljivo področje, zakon bo zato po njegovem skoraj zagotovo prišel pred ustavne sodnike. Čeprav postopek odvzema premoženja ne bo potekal po kazenskem, ampak po civilnem postopku, minister poudarja, da gre še vedno za sodni postopek.

Dokazni standard, kot ga predvideva zakon, se tudi dr. Katji Šugman Stubbs s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti ne zdi sporen. V primeru finančne preiskave po njenih besedah še ne gre za poseg v pravico, temveč za začetek preiskovanja posebne vrste. "Tako kot se pod tem dokaznim standardom v kazenskem postopku lahko začne kazenskopravno preiskovanje, je najbrž logično, da se tudi postopek finančne preiskave lahko začne ob tem standardu," pojasnjuje.

Odvetnik Jelenič Novak med drugim opozarja, da je v zakonu še cela vrsta anomalij in določb, ki niso v skladu z ustavo. Zakon tako med drugim ne predvideva nikakršne povezave med očitanim konkretnim kaznivim dejanjem in premoženjem, ki bo podvrženo konfiskaciji, ampak enostavno izhaja iz predpostavke, da je oseba, ki se znajde v kazenskem postopku zaradi določenega kaznivega dejanja, vse svoje premoženje pridobila z izvrševanjem kaznivih dejanj.

Še zlasti pa je po njegovem nesprejemljivo to, da izid kazenskega postopka, tudi če je na koncu izrečena oprostilna sodba, nima nikakršnega vpliva več na nadaljnji tek finančne preiskave. Zakon nadalje omogoča začetek finančne preiskave v zvezi s kaznivimi dejanji, ki so bila storjena pred uveljavitvijo zakona in potencialno celo za dejanja, za katera je bil kazenski postopek že zaključen, zaradi česar gre po mnenju Jeleniča Novaka za retroaktivnost zakona, ki pa jo ustava prepoveduje.

Na pravosodnem ministrstvu odgovarjajo, da ne gre za nedovoljeno retroaktivnost, saj je bilo dejanje, s katerim je bilo premoženje pridobljeno, nezakonito že v času pridobitve, postopek odvzema premoženja pa tudi ni povezan s kazenskim postopkom in teče "proti premoženju nezakonitega izvora".

Odvzemi premoženja so bili že do zdaj mogoči

Premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, je po trditvah Jeleniča Novaka država že zdaj lahko odvzela, mehanizmov za to je v zdajšnji zakonodaji dovolj, vprašanje pa je, kako je bila pri tem učinkovita.

Šugman-Stubbsova pojasnjuje, da je bilo do zdaj mogoče odvzeti samo tisto premoženje, ki je bilo neposredno pridobljeno s kaznivim dejanjem, za katero je bila oseba obsojena. Izjemoma je bilo na podlagi dosedanjega 498. člena zakona o kazenskem postopku mogoče odvzeti premoženje nezakonitega izvora tudi v primeru, ko ni prišlo do obsodilne sodbe - vendar je bil krog kaznivih dejanj zelo omejen. Po novem pa bo, izpostavlja Šugman-Stubbsova, mogoče odvzeti premoženje, ki ne izvira neposredno iz kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, oziroma ga bo mogoče odvzeti, tudi če do obsodilne sodbe sploh ne bo prišlo.

Po oceni Šugman-Stubbsove je načeloma prav, da imamo tak zakon. Vendar je po njenem treba poudariti, da pri tem postopku ne gre za kazenski postopek, saj ni usmerjen proti osebam kot kazenski, ampak zoper premoženje. Zato o tem postopku ne smemo razmišljati kot o kazenskem, še opozarja. Gre pa seveda pri tem za zelo prefinjena razlikovanja, na katera bo po njenih besedah treba paziti.

Šugman-Stubbsova meni, da bo ustreznost teh zakonskih rešitev pokazala predvsem praksa. "Največje vprašanje po mojem je, kako in v kolikšni meri se bo novi zakon izvajal. Do zdaj se je namreč premoženje redko odvzemalo tudi takrat, ko bi se lahko - odvzemov po 498. členu zakona o kazenskem postopku pa tako rekoč ni bilo, tudi ko bi lahko bili. Potrebna je tudi volja - ne samo zakonska podlaga," še poudarja Katja Šugman Stubbs.