Za njo bi se uvrstila Jankovićeva in Virantova stranka s po približno 13 odstotki glasov. V parlament bi prišla še SD in DeSUS, vendar je treba opozoriti, da ob tej anketi petina vprašanih še ni bila odločena, koga voliti. Zato ima nekaj možnosti za prestop praga parlamenta še SLS. Tudi sicer je treba to prvo napoved vzeti z nekaj rezerve, kajti prava predvolilna kampanja se še ni začela. Do volitev se bodo zvrstila številna javna soočenja in še marsikaj drugega, kar bi utegnilo vplivati na volilne izide, se lahko zgodi.

Prva v nizu volilnih napovedi do nedelje, 4. decembra, ki jih za Dnevnik pripravlja agencija Ninamedia, nakazuje, da se bo v državni zbor prebilo samo pet strank. Toda do volitev se lahko še marsikaj spremeni, vmes bodo še televizijska soočenja in druge oblike predvolilne kampanje, zato je treba te prve napovedi vzeti z nekaj rezerve. Ne nazadnje je meritev pokazala, da skoraj 43 odstotkov volilcev na vprašanje, katero stranko oziroma listo bodo decembra volili, odgovarja, da ne vejo.

Sodeč po tej anketi bi bila relativna zmagovalka SDS (15,3 odstotka), sledili bi ji novi Jankovićeva (10,4) in Virantova stranka (7,4). Pahorjevim socialdemokratom je anketa namerila natančno 4 odstotke, druge pa so vse pod tem pragom. Kot že rečeno, je bilo 42,7 odstotka vprašanih še neodločenih, kar je precej več kot pred mesecem dni, ko je bilo neodločenih 24 odstotkov. Toda takrat je 30 odstotkov ljudi odgovorilo, da sploh ne bodo volili, tokrat jih je bilo 8 odstotkov, ki ne bi volilo nobene stranke. Zaradi še vedno visokega odstotka neopredeljenih so anketirancem zastavili dodatno vprašanje, katera stranka jim je najbližja. Ko smo to prišteli k osnovnemu merjenju, smo dobili bolj realno sliko, čeprav se vrstni red strank ni spremenil. Kot kaže graf, je z dobrimi 20 odstotki na vrhu SDS, sledita ji novi stranki s po 13 odstotki, SD bi dobila dobrih 7 odstotkov. V parlament bi se prebil še DeSUS (6 odstotkov), pod 4-odstotnim pragom pa bi ostali SLS, SNS in nekoliko presenetljivo povsem na dnu LDS ter Zares. Še vedno pa je dobra petina ljudi neopredeljenih. Če bodo ti šli na volitve, se lahko zgodi, da bosta v parlament prišli še stranki SLS in NSi. Tako smo spet pri sedmih strankah v parlamentu, kolikor jih je bilo zdaj.

Anketa potrjuje nekako logične domneve, da bosta lista Zorana Jankovića in malenkost tudi Hanžkova TRS (stranka za trajnostni razvoj Slovenije) glasove pobrala predvsem LDS in socialnim demokratom ter deloma še Zares, stranka nekdanjega ministra v Janševi vladi Gregorja Viranta pa glasove na desnici. Se pravi SDS in tudi SLS. To nazorno kažejo primerjave z merjenjem v prejšnjem mesecu. SDS, ki je septembra beležila 19,1 odstotka (avgusta celo 23 odstotkov), je ta mesec pristala pri dobrih 15 odstotkih podpore, SLS pa je v mesecu dni izgubila 1 odstotek glasov. Na pogojno rečeno levi strani političnega odra so socialni demokrati v zadnjem mesecu z 9,2 padli na 4 odstotke, LDS s 3,1 na 0,5 odstotka, Zares pa je pristal na 0,4 odstotka. Pri tem je bilo, to je treba ponoviti, 43 odstotkov neopredeljenih in 8 odstotkov takih, ki ne bi volili, kar pomeni, da je za kakšna bolj zanesljiva sklepanja še prezgodaj.

Volilni izid strank je precej povezan z volilno udeležbo, toda napovedi te so vedno zelo nehvaležne, kajti vprašani pri odgovorih navadno niso čisto iskreni. Tokratno merjenje kaže relativno visoko volilno udeležbo, saj naj bi se volitev zanesljivo udeležilo 64 odstotkov volilk in volilcev, skoraj 18 odstotkov pa jih je povedalo, da se bodo volitev verjetno udeležili. To napoveduje zelo visoko volilno udeležbo, a so te napovedi, kot že rečeno, varljive. Tokrat smo na primer anketirancem postavili vprašanje, ali so se udeležili prejšnjih volitev. Kar 85 odstotkov jih je odgovorilo potrdilno. Volilna udeležba leta 2008 je bila 63-odstotna. Da je precej nerealno pričakovati več kot 80-odstotno udeležbo, kažejo tudi odgovori na vprašanja, kaj anketirani od teh predčasnih volitev pričakujejo. Skoraj 40 odstotkov jih namreč meni, da se v državi ne bo nič spremenilo, izboljšanje gospodarstva in socialnih razmer ter nove in sposobnejše ljudi na krmilu države pa pričakuje nekaj več kot polovica vprašanih.