Konferenca je potekala v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V uvodnem nagovoru je Lukšič, ki je tudi predsednik vladne komisije za zaščito romske skupnosti, izpostavil, da v okviru odnosov med Romi in večinskim prebivalstvom Slovenija vodi "sorazmerno umirjeno politiko", usmerjeno v to, da se položaj Romov dolgoročno izboljša.

Pri navajanju števila Romov v Sloveniji in prostorih njihove poselitve se običajno navajajo le ocene, ki so pogosto zastarele ali netočne, je pojasnil Janez Pirc z Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), organizatorja konference in koordinatorja projekta.

Sicer naj bi v Sloveniji živelo nekje med 7000 in 12.000 Romov. Kot je povedal Pirc, imajo Romi v 20 slovenskih občinah lahko svojega romskega svetnika, a so kriteriji za izbor teh občin nejasni. Romska poselitev v Sloveniji je namreč "mnogo bolj pestra in številčna".

Po njegovih besedah je lani osnovno šolo obiskovalo dobrih 1800 romskih učencev. Ob iskanju alternativnih rešitev vključevanja Romov v za to civilizacijo ustrezno življenje se je v okviru projekta rodila tudi ideja o romskih izobraževalnih inkubatorjih. Ti naj bi predstavljali skupen prostor ali program v romskih naseljih, ki bi približal različne oblike neformalnega izobraževanja pripadnikom romske skupnosti in pripomogel k boljšemu vključevanju romskih otrok v redni izobraževalni sistem.

Cilj učne pomoči, ki se izvaja znotraj inkubatorjev, je predvsem dvigniti motivacijo za izobraževanje. Na ravni osnovne šole se je pomoči v lanskem šolskem letu udeležilo 191 otrok, na ravni srednje šole pa 11 dijakov. Inkubatorje sicer obiskuje več deklic kot dečkov, je dejala Mojca Medvešek z IVZ.

Romana Bešter z IVZ je k temu še dodala, da po do sedaj zbranih podatkih izvajalci učne pomoči pri učencih zaznavajo predvsem nizko motivacijo za izobraževanje, kljub temu pa opažajo spodbudne rezultate, saj so nekatere partnerske šole opazile določene pozitivne premike.

Miran Komac z INV pa je poudaril, da je romska manjšina skupnost splošnega pomanjkanja. O projektu je med drugim dejal, da je ta stopil v že leta utečene odnose. "Tudi v okoljih, kjer se poudarja harmonično življenje med Romi in večinskim prebivalstvom, je prišleku kmalu jasno, da so meje med Romi in ostalimi jasno začrtane. Samo skupno delovanje pa lahko ustvari družbo sobivanja," meni Komac.