Na vprašanje, zakaj se za to, da vodenje stranke prepusti drugim, ne odloči že pred volitvami, je predsednik SD Pahor odgovoril, da zato, ker je ocenil, da je tako najboljše za stranko.

Pred volitvami Pahor sicer ocenjuje, da so pričakovanja ljudi prevelika glede na realne razmere doma in po svetu. V tej luči presoja tudi nove civilne liste, ki se pojavljajo. "Pojav novih političnih voditeljev je pri ljudeh zbudil veliko upanje, da je mogoče živeti bolje že, če bo to želela storiti vlada. To pa me skrbi, ker povečuje razliko med pričakovanji in stvarnostjo," je dejal.

Kot je povedal, si je namreč v zadnjem času vzel čas za razmislek in pogovor z ljudmi, ob tem pa spoznal, da moč politike ni neomejena, kot tudi, da je razkorak med pričakovanji ljudi o tem, kaj je mogoče storiti v naslednjem mandatu in tistim, za kar sam ocenjuje, da je mogoče storiti, zelo velik in se z volilno kampanjo le še povečuje.

Sam se v predvolilni kampanji ne namerava pridružiti "takšnemu praznemu upanju" in, kot je dejal, namerava govoriti z "realnim jezikom". Ob tem dodaja, da so stvari "zapletene, vendar ne tudi nerešljive". "Tako da z optimizmom gledam naprej," je dejal.

Na vprašanje, kje bo kandidiral za poslanca, pa Pahor odgovarja le na kratko, namreč, da bo o tem odločala kandidacijska konferenca stranke.

Območna organizacija SD Nova Gorica je sicer danes Pahorja že potrdila kot kandidata v novogoriškem volilnem okraju, poleg njega pa še poslanca in nekdanjega novogoriškega župana Mirka Brulca. Predsednik območne organizacije SD Nova Gorica Zvonimir Kristančič je zavrnil nekatere namige, da naj bi stranka nasprotovala Pahorjevi kandidaturi v Novi Gorici.

Pahor: Novi vladi puščamo potencial, da Slovenijo pelje naprej

Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je danes v DZ spomnil na številne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi pomagala gospodarstvu prebroditi krizo. Stanje ni niti odlično niti porazno, temveč je zadovoljivo. "Za seboj puščamo potencial, ki daje novi vladi možnost, da Slovenijo pelje naprej," je poudaril.

V odgovoru na vprašanje poslanca SLS Radovana Žerjava, ki ga je zanimala premierova ocena uspešnosti vladne gospodarske politike tega mandata, je Pahor za lažjo predstavo, kako težko je bilo z 8,2 odstotka padca BDP v letu 2009 priti na 1,5-odstotno gospodarsko rast, spomnil na nekatere gospodarske kazalce iz konca leta 2008.

Od leta 2002, ko je imela Slovenija v odnosu do tujine 247 milijonov evrov presežka, je do leta 2008 "pridelala" skoraj 2,3 milijarde evrov oz. šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) primanjkljaja, je navedel in dodal, da se je med letoma 2004 in 2008 bruto zunanji dolg povečal za 155 odstotkov - s 15 na 39 milijard evrov.

"Zaradi znižanj davčnih stopenj v letu 2005 in zlasti v letu 2007 je Slovenija v letu 2009 izgubila 911 milijonov evrov prihodkov oz. 2,6 BDP, v letu 2011 pa se je delež primanjkljaja zaradi posledic te reforme povečal na 2,7 BDP letno," je poudaril.

Recesija je "vse obrnila na glavo"

Ob tem je dodal, da prejšnja vlada ni mogla predvideti, da se bo visoka konjunktura končala da bo tako globok padec v recesijo. "To so bile formule za konjunkturo, ki smo ji bili priča," je ocenil premier in izpostavil, da je recesija "vse obrnila na glavo".

Pahor je spomnil, da je z vladno ekipo "zatekel" v krizne razmere in da je vlada takoj sprejela ukrepe, namenjene finančnemu sektorju, gospodarstvu in javnemu sektorju. Protikrizne ukrepe je vlada v letu 2010 nadgradila z izhodno strategijo.

Ta je sledila ključnim dolgoročnim ciljem: povečati konkurenčnost gospodarstva in zagotoviti razvojne prioritete. "Deloma smo v tem uspeli, ne toliko, kot smo želeli, deloma tudi zaradi padlih reform," je povedal in ocenil, da ne zaradi samega padca, temveč zaradi ozračja, ki se je vzpostavilo - da z referendumi lahko blokiramo reforme.

"Socialni partnerji so dobili v roke orožje, s katerim so lahko takoj postavili vlado v položaj: če ne bo po naše, bo referendum. In to je v bistvu blokiralo nadaljnjo reformno politiko," je dejal Pahor.

Pri nas dohodkovna neenakost med najnižjimi v EU

Premier je nanizal tudi nekaj ukrepov vlade v času krize. Med temi je omenil sprejem zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, spremembo zakona o javnih naročilih, krajše roke plačila DDV,...

Po njegovih besedah je vlada z intervencijskim zakonom ohranila najmanj 22.000 delovnih mest, podvojila je sredstva za aktivno politiko zaposlovanja (s 183 na 369 milijonov evrov), s spodbudami za malo gospodarstvo je podprla za blizu 200 milijonov evrov projektov, povečala so se tudi vlaganja javnih sredstev v raziskave in razvoj (v letu 2009 za 47 odstotkov glede na predhodno leto in za okoli 20 odstotkov v letu 2010).

Vlada je po njegovem mnenju tudi bistveno izboljšala črpanje evropskih sredstev. Kot je spomnil, je morala država v letu 2008 v proračun EU plačati 65 milijonov evrov, zdaj pa je neto prejemnica; leta 2010 je iz EU črpala 327 milijonov evrov neto, letos v prvem četrtletju 244 milijonov evrov, predvidoma do konca leta pa bo znesek narasel na 461 milijonov evrov.

Pahor je ocenil še, da je finančna industrija, ki ni bila obvladana po koncu recesije, pripeljala do novih problemov na svetovnem trgu in poskrbela, da bo okrevanje daljše. Ob tem je izpostavil tudi proteste, ki po svetu, tudi v Sloveniji, potekajo proti socialni nepravičnosti. Vendar pa je, kot je poudaril, v Sloveniji dohodkovna neenakost med najnižjimi v EU.