Doslej najobširnejša raziskava o pravici do informacij, opravljena na globalni ravni oziroma v kar 80 državah po vsem svetu, je razkrila ogromne kršitve te človekove pravice, ki izhaja iz svobode izražanja.
Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, torej dostopa do dokumentov, s katerimi razpolagajo organi javne oblasti, je široko uveljavljena pravica na zakonodajni ravni posameznih držav; v svetu je namreč že več kot 80 držav z zakoni, ki omogočajo oziroma naj bi omogočali izvrševanje te pravice. A vendar so različne raziskave ter izkušnje iz prakse pokazale, da je zakonska ureditev pravice eno, njeno dejansko izvrševanje pa je lahko nekaj popolnoma drugega.
V kampanji "Vprašaj svojo državo! Kampanja šestih vprašanj" (Ask Your Government! 6 Question Campaign) so sodelavci dveh nevladnih organizacij, Access Info Europe in Centre for Law and Democracy, pristojnim nacionalnim organom postavili po šest zelo tipičnih vprašanj, ki so zajemala povpraševanje po informacijah glede porabe javnih sredstev s treh področij:
● varstva okolja (denimo koliko denarja je država v zadnjih dveh fiskalnih letih namenila za delovanje vseh okoljskih agencij in služb);
● spodbujanja zdravja mater (npr. koliko denarja je država namenila za določena zdravila);
● sodelovanja držav glede razvoja (denimo prejeta sredstva iz oziroma prispevki v Evropski razvojni sklad, višina pomoči Svetovne banke,…).
Nacionalne institucije niso zagotovile zahtevanih informacij v kar polovici primerov, v okoli 40 odstotkih primerov pa so institucije molčale, torej sploh niso odgovorile na zahtevo po informacijah oziroma tega niso naredile na zakonsko pravilen način.
Slovenija med petnajst najbolj transparentnih v praksi
V raziskavo je bila vključena tudi Slovenija, ki se je glede učinkovitosti oziroma dejanskega izvrševanja pravice do dostopa do dokumentov uvrstila med petnajsterico tudi v praksi najbolj transparentnih držav. Ob tem lahko spomnimo, da sta isti nevladni organizaciji pred dnevi prikazali izsledke raziskave, ki je Slovenijo uvrstila na 2. mesto po kakovosti zakonodaje s področja dostopa do informacij javnega značaja (gl. sporočilo Pooblaščenca Slovenija se je z odličnim Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja uvrstila na drugo mesto obsežne mednarodne raziskave).
Pirc Musarjeva prav tako pravi, da smo v zadnjih desetletjih v svetovnem merilu "napravili velike korake v smeri zakonskega priznavanja pravice vedeti kot temeljne človekove pravice. Vendar pa v praksi ljudem očitno še vedno ostajajo nedostopne ključne informacije o zadevah v javnem interesu, denimo o porabi javnih sredstev, okoljskih podatkih, zdravju mater itd."
Enako kot to Pirc Musarjeva opaža v Sloveniji, je direktorica organizacije Access Info Europe o rezultatih raziskave povedala, da ogromno držav s preveliko lahkoto zagotovi prosilcem zgolj pomanjkljive informacije ali navede, da z dokumenti enostavno ne razpolaga, čeprav to ne drži.
Informacijski pooblaščenec pa že dalj časa opozarja na to, kar je pokazala tudi terenska raziskava slovenskega Društva Integriteta (gl. sporočilo Imam pravico vedeti!), da se slovenski uradniki prepogosto zavijajo v molk in ne spoštujejo človekove pravice do informacij oziroma pravice do dostopa do dokumentov. Še vedno je preveč pogosta miselnost, da so dokumenti last organov, in ne državljanov, davkoplačevalcev.
Glede na ponovno zelo dober rezultat, ki si ga je prislužila Slovenija, pa je treba upoštevati, da so prav v vseh državah ugotovili velike kršitve pravice do informacij, torej je bila Slovenija v "klubu kršiteljev" le uvrščena med ne tako velike kršitelje. Zato moramo stremeti k temu, da prosilci prav nikoli ne bi naleteli na zaprta vrata, neprehoden zid okoli organov, in da bi vedno, brez izjeme, dobili odziv od tistih, ki so z zakonom in po službeni dolžnosti zavezani k temu.
Poročilo raziskave je dostopno na tej povezavi, rangiranje držav in posamezni rezultati so objavljeni tukaj, več o raziskavi pa si lahko preberete tudi na tej spletni strani organizacije Access Info Europe.
