Direktor službe državne volilne komisije Dušan Vučko namreč pravi, da je zakon o poslancih povsem jasen. V 11. členu tega zakona je tako zapisano, da izvoljenemu poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, z dnem potrditve poslanskega mandata. Ko župan, ki kandidira za poslanca, poda soglasje h kandidaturi, je to soglasje po besedah Vučka nepreklicno. Ko je tak kandidat izvoljen in mu državna volilna komisija da potrdilo, da je izvoljen, je hkrati župan in izvoljeni poslanec, vendar se v tem trenutku ne more odpovedati poslanskemu mandatu, saj mu ta še sploh ni podeljen. V tistem trenutku, ko državni zbor na konstitutivni seji potrdi njegov mandat poslanca, pa ni več župan, ampak je poslanec. "Takrat ne more nič špekulirati, ali bo župan ali poslanec," opozarja Vučko.

Če se premisli in noče biti poslanec, lahko to stori šele po tistem, ko mu je na konstitutivni seji državnega zbora mandat poslanca podeljen. Vendar v tem primeru ostane brez obeh funkcij, saj je s potrditvijo poslanskega mandata funkcijo župana že izgubil. Če se poslanec v prvih šestih mesecih odpove mandatu, je treba novega poslanca izvoliti na nadomestnih parlamentarnih volitvah. V občinah, katerih župani bodo izvoljeni za poslance, pa bodo morali prav tako imeti nadomestne županske volitve, kar bo po besedah Vučka povzročilo dodatne stroške.

Trenutno v parlamentu 18 poslancev županov

Trenutno sedi v parlamentu osemnajst poslancev, ki so tudi župani. Največ jih ima SD (šest), sledi SDS (pet), pa LDS in SLS s po tremi dvojnimi funkcionarji, DeSUS pa ima enega. Glede kandidatur na decembrskih volitvah se stranke oziroma poslanci-župani različno odločajo. Tako v LDS zagotavljajo, da nihče od njihovih treh županov-poslancev (župan Tržiča in sedanji vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic, župan Hrastnika in dolgoletni poslanec Miran Jerič in župan Benedikta Milan Gumzar) ne bo kandidiral. Čeprav ob tem ne skrivajo, da bo to za stranko kar precejšen udarec, saj imajo vsi trije - še zlasti pa Sajovic ter tudi Jerič - v svojih okoljih močno podporo.

"Z grozo smo ugotovili, da zakon ne omogoča trimesečnega razmisleka, ali bo izvoljeni poslanec ostal raje župan ali ne," je neuradno mogoče slišati v SLS, torej v stranki, ki ima največ županov. Kot nam je povedal predsednik stranke Radovan Žerjav, pa naj bi se vsi trije njihovi župani, ki sedijo v parlamentu, torej župan Krškega Franc Bogovič ter destrniški in dupleški župan Franc Pukšič in Janez Ribič, za kandidaturo po vsej verjetnosti vendarle odločili. Drugih županov naj bi na listi SLS ne bilo veliko. "Tisti, ki gredo na volitve, so odločeni, da bodo postali poslanci," je dejal Žerjav. Ljudska stranka pa po njegovih besedah na tokratnih volitvah ne bo stavila na župane, temveč na gospodarstvenike.

Dvojni funkcionarji SD se odločajo različno

Ker se torej župan po izvolitvi v parlament ne more naknadno odločiti za eno od funkcij, že sama kandidatura kaže njegov odnos do županovanja oziroma napoveduje, da se je tej funkciji pripravljen odpovedati. Zato bi lahko volilci, če bo kandidiral v domačem volilnem okraju, tega ne nagradili. Če pa v parlament ne bo prišel, bo njegova tokratna želja po odhodu zaznamovala njegovo nadaljnje županovanje, vplivala pa bi lahko tudi na podporo na naslednjih županskih volitvah.

A bo poslanec SD in župan Radeč Matjaž Han vendarle tvegal in se potegoval za še en mandat v parlamentu. Kot ključni razlog za takšno odločitev nam je navedel ravnanje stranke, ki ga je dala na listo, ko je bil še brez imena, in mu omogočila, da je postal prepoznaven. Zato je prav, da zdaj on pomaga stranki. Na zadnjih županskih volitvah je namreč dobil skoraj 85 odstotkov glasov, stranka pa je na občinskih volitvah v Radečah dosegla izjemen rezultat. Han se zaveda, da bodo lahko občani zaradi takšne njegove odločitve nezadovoljni, a jim bo skušal jasno povedati, da je mogoče za občino bolje, da obdrži stik z Ljubljano. Že v času kampanje pa bodo predstavili uglednega kandidata, ki ga bo stranka predlagala za nadomestne županske volitve.

Nasprotno sta nam župan Velenja Bojan Kontič in Jesenic Tomaž Tom Mencinger zagotovila, da ju na kandidatni listi za letošnje volitve ne bo. Bojan Kontič je spomnil, da je takšno odločitev sporočil že ob kandidaturi za župana in da torej njegovo nekandidiranje s sprejemom nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ni povezano. Tomaž Tom Mencinger pa pravi, da čuti obveznost do občanov. Prav tako meni, da lahko stvari, ki so jih v občini zastavili, uspešno dokončajo.

Županja Metlike Renata Brunskole in župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik dokončne odločitve glede kandidature še nista sprejela, slednji se bolj nagiba k vztrajanju na županskem mestu. Poslanec SD in župan Gornje Radgone Anton Kampuš pa je bil v pogovoru z nami sila redkobeseden: "Odločil se bom, ko bo potrebno."

V SDS nam odgovora na vprašanje, kateri zdajšnji poslanci, ki tudi županujejo, bodo kandidirali na letošnjih volitvah, v dveh dneh niso uspeli posredovati. Trenutno sedijo v parlamentu Milan Čadež (župan Gorenje vasi - Poljane), Danijel Krivec (Bovec), Zvonko Lah (Mirna Peč), Darko Menih (Šoštanj) in Peter Verlič (Grosuplje). Nam je pa Milan Čadež povedal, da se h kandidaturi ne nagiba in bo torej po vsej verjetnosti ostal župan, medtem ko Danijel Krivec o potegovanju za še en mandat v parlamentu resno razmišlja.

Brez županov, brez težav

V SNS težav glede kandidatur županov ne bodo imeli, saj stranka na zadnjih lokalnih volitvah ni dobila nobenega prvega moža občine. Možnost dvojnega funkcionarstva pa so z določilom v statutu, ki onemogoča hkratno poslansko in župansko funkcijo, že pred časom izključili.

Izvršni odbor DeSUS je minuli teden sprejel rešitev, da župani ne morejo kandidirati na državnozborskih volitvah; dokončno bodo to potrdili na kongresu stranke 21. oktobra. Kot nam je dejal generalni sekretar DeSUS Ljubo Jasnič, to pomeni, da župana Slovenj Gradca Matjaža Zanoškarja na njihovi listi kandidatov za državni zbor ne bo.

Zares trenutno v poslanskih klopeh nima nobenega župana in tudi sicer je strankino število županov zelo skromno. Po naših informacijah bi sicer želeli na kandidatni listi na primer sežanskega župana Davorina Terčona, a naj ta navdušenja nad kandidaturo ne bi kazal.

Po maja spremenjenem zakonu o poslancih sicer po državnozborskih volitvah v parlamentu ne bodo smeli več sedeti niti podžupani. A, kot zagotavljajo v strankah, pri teh kandidaturah ne bo toliko težav, saj se podžupani laže odločajo za kandidaturo na državnozborskih volitvah in za odhod s funkcije na lokalni ravni.