Na preiskovalni komisiji, ki se je ukvarjala z izdajanjem brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, so po pripravi končnega poročila sporočili, da se morajo državnozborske službe v sodelovanju z informacijsko pooblaščenko uskladiti glede objave ugotovitev v javnosti. Vendar je informacijska pooblaščenka v dopisu državnemu zboru, ki so ga z urada pooblaščenke posredovali tudi STA, pojasnila, da so oni pritožbeni organ, zato lahko odločajo le v konkretnem pritožbenem postopku. Državnemu zboru so tako v dopisu le neformalno svetovali.
Pri presoji vprašanja, ali gre v poročilu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je bistveno, ali so v poročilu tudi podatki, ki prestavljajo katero od izjem, po katerih se dostop lahko zavrne. Vendar če se po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja oceni, da obstaja prevladujoč interes javnosti oziroma gre za podatke o porabi javnih sredstev ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije, se dostop lahko dovoli.
Obenem Pirc Musarjeva pojasnjuje, da vsak osebni podatek nima hkrati tudi statusa t.i. varovanega osebnega, torej je razkritje osebnih podatkov lahko tudi dopustno. Zato je Pirc Musarjeva pristojnim v DZ razložila, da bodo morali najprej ugotoviti, kateri podatki v poročilu predstavljajo osebne podatke in ali gre tudi za varovane osebne podatke. Je pa pooblaščenka spomnila še na institut delnega dostopa, ki omogoča izločitev določenih informacij ter objavo preostalega dela dokumenta.
