Osnovnošolske učiteljice, matere, literarni pučisti in moralisti rezervisti so med počitnicami knjigi prebrali, se zgrozili in komisiji "predlagali", da ju umakne s seznama predpisanih del. Prizadevanje je vsaj delno obrodilo sadove, saj je komisija v spremembi razpisnega besedila Predinov roman zgolj "predlagala" v obravnavo, medtem ko je Makučev roman ostal predpisan.
Razprava o škodljivih elementih obeh knjig se je rodila kje drugje kot v anonimnem raju spletnih forumov ter nato dobila formalno podporo pri "literarno specializiranem" delu slovenske politične konservative, v ženski zvezi NSi. Dame so brez sramu javno razkazovale svoj domet razumevanja literarnega besedila, ko so se namesto na problemska vprašanja, ki jih mladinski roman odpira, osredotočile na svet spolnosti, ki da je "opisan zelo neposredno, vulgarno, same kletvice, nasilje, droge in alkohol". V Makučevem delu so jih zmotili "grozljivo nazorni opisi" razširjene slovenske prostočasne dejavnosti, mučenja živali. Pridušale so se kar ministru in ga pozvale, da knjigi nadomesti s primernima za učence te starosti. Kot se v farsah rado zgodi, so v "razpravah" še največ modrosti pokazali učenci sami, ki so Predinovi knjigi priznali aktualno snov in vznemirljiv način obravnave.
Sprememba razpisa v praksi morda ni kočljiva, saj imajo učitelji, ki cenzorskih vrednot ne delijo, Predinov roman še vedno možnost ponuditi v obravnavo učencem. Primer bi bil tudi sicer le obskurna lisa dnevnih novic, če ne bi demonstriral druge priljubljene prostočasne aktivnosti v teh krajih, lova na čarovnice, ter opominjal na razširjenost didaktičnega in ideološkega branja literature. To v isti sapi pojasnjujejo polizobraženi standardi, ki vladajo delu izobraževalnega kadra in se tako učinkovito sistemsko reproducirajo na mlade generacije. Ne nazadnje to ni prvi primer, ko so učiteljice in mamice osuplo vile roke, saj so moralni žig odrekle že delom Maje Novak, Janje Vidmar, Vitomila Zupana, Marjana Rožanca in Vitana Mala. Tokratni primer od navadnega streljanja kozlov odstopa, saj je neki interesni iniciativi svoje z moralnim imperativom okužene poglede uspelo uveljaviti pri skupini strokovnjakov.
Komisija učencem, učiteljem, staršem in javnosti ob spremembi svoje odločitve ni ponudila pojasnila, kar bržkone priča o njenem nelagodju. Predsednik komisije, literarni zgodovinar dr. Igor Saksida, je bil nedvoumen v svojem eseju, v katerem se je nekaj dni pred spremembo razpisa zavzel za preseganje hipnih, impulzivnih odzivov na "limanice", za vživetje, razumevanje in vrednotenje ter kritično distanco do pripovednega sveta. Bistveni v zgodbi pa so mladi, vzgoja njihovega odnosa do jezika in literature ter usposabljanje njihovih veščin utemeljevanja in pogovora. Mladi po prepovedanem še danes planejo kot po vročih žemljicah, škoda pa se jim dela, ko jih "dobri nameni" njihovih staršev in učiteljev prikrajšajo za temeljit pogovor.
