V toplarni celjskega regijskega centra za ravnanje z odpadki tako imenovano lahko frakcijo mešanih komunalnih odpadkov (vanjo sodijo papir, karton, plastika, folije, tekstil in les) uporabljajo kot gorivo za proizvodnjo toplotne in električne energije, v cementarni Salonit Anhovo pa kot gorivo pri proizvodnji cementa. Iz cementarne nam svojih kapacitet za sežig komunalnih odpadkov niso sporočili (nekatere ocene se gibljejo med 20.000 in 30.000 tonami odpadkov), v Celju pa pravijo, da vse kapacitete njihove toplarne, ki znašajo 20.000 ton predhodno obdelanih odpadkov na leto, že zasedajo odpadki iz 24 občin savinjske regije, ki sodelujejo v projektu. Odpadkov iz drugih delov države tako ne morejo sprejemati.

Pojavlja se torej vprašanje, kaj bodo z obdelanimi odpadki storile druge občine, saj že omenjena uredba predpisuje, kolikšna je največja dovoljena količina komunalnih odpadkov, ki jih sme posamezna občina odložiti na odlagališče. V ta namen uredba tudi zahteva, da upravitelji odlagališč pred odložitvijo zbranih komunalnih odpadkov poskrbijo za dodatno ločevanje teh odpadkov, pri katerem se izloči lahka oziroma gorljiva frakcija odpadkov, ki jo je nato mogoče predelati v trdno gorivo za cementarne, toplarne ali sežigalnice. Po izkušnjah tistih, ki se s tem ukvarjajo, zaradi onesnaženosti lahke frakcije namreč ni mogoče reciklirati.

Generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Avčin Tržan pojasnjuje, da pred letom 2016 novih toplarn ni pričakovati. Pri nas tudi še ni nobene sežigalnice, na okoljskem ministrstvu pa bodo po besedah Avčin Tržanove najprej pripravili investicijsko študijo, s katero bodo ugotovili, koliko odpadkov bo po reciklaži oziroma mehansko-biološki obdelavi sploh ostajalo za sežig. Ko se bo vedelo, koliko kapacitet za sežig potrebujemo, bo sledila priprava državnega prostorskega načrta za sežigalnico.

Med slovenskimi cementarnami pa ima okoljevarstveno dovoljenje za sežig mešanih komunalnih odpadkov le Salonit Anhovo. Sežig lahke frakcije komunalnih odpadkov bi lahko izvajala tudi trboveljska cementarna Lafarge, vendar je v njej zaradi neusklajene zakonodaje in posledičnih zapletov pri ponovni izdaji okoljevarstvenega dovoljenja sežig odpadkov trenutno ustavljen.

A pri tem direktor družbe za predelavo odpadkov Gorenje Surovina Jure Fišer poudarja, da v nasprotju z industrijskimi odpadki mešani komunalni odpadki zaradi visokih okoljevarstvenih zahtev v cementarnah (vsebnost klora v odpadkih mora biti na primer manjša od enega odstotka) brez dodatne tehnološke obdelave (ki pa predstavlja dodatno investicijo) zanje ne bodo primerni. Za toplarne veljajo nižje okoljevarstvene zahteve, še nižje pa za sežigalnice, zato podjetje Gorenje Surovina računa predvsem na izvoz onesnažene lahke frakcije v tujino, kjer te kapacitete imajo. To bo verjetno edina rešitev tudi za preostala podjetja oziroma upravitelje odlagališč, dokler v Sloveniji ne bodo zgrajene kapacitete za celovito reševanje problematike mešanih komunalnih odpadkov, vključno z energijsko izrabo preostanka odpadkov, ocenjuje Fišer.

A dovoljenje za izvoz odpadkov, ki se lahko uporabijo kot trdno gorivo, ima poleg Gorenja Surovine le še podjetje Saubermacher. Agencija RS za okolje (Arso) sicer zaznava povečano zanimanje za pridobitev tega dovoljenja, vendar večji del odpadkov za zdaj ostaja v Sloveniji. Ob tem ima dovoljenje za predelavo mešanih komunalnih odpadkov v trdno gorivo pri nas poleg Gorenja Surovine (48.450 ton različnih vrst odpadkov, tudi mešanih komunalnih) podjetje Papir Servis (dovoljenje za predelavo 150.000 ton odpadkov, večinoma mešanih komunalnih), ki pa nima dovoljenja za njihov izvoz. Po navedbah Arsa postopek izdaje dovoljenja za predelavo v trdno gorivo poteka še za podjetji Saubermacher Slovenija in Ekosistemi.

Medtem ko Fišer pravi, da Gorenje Surovina kljub dovoljenju mešanih komunalnih odpadkov za zdaj še ne predeluje v trdno gorivo, v družbi Papir Servis to že počnejo, a svojih kapacitet še nimajo zapolnjenih. Lahko oziroma gorljivo frakcijo iz mešanih komunalnih odpadkov začenjajo dobavljati cementarni Salonit Anhovo, so zapisali, več pa niso pojasnili. Tako nam tudi niso sporočili, ali bo cementarna lahko sprejela celotno lahko frakcijo, ki jo oziroma jo namerava njihovo podjetje izločiti iz mešanih komunalnih odpadkov. Odgovore iz cementarne v Anhovem še čakamo.

Vprašanje je na mestu, saj se je izkazalo, da Papir Servis kopiči tudi odpadke iz zbirnih otokov, ki so jih ločeno zbrala že gospodinjstva. Okoljski inšpektorat je namreč pred kratkim od družbe zahteval, da z dvorišča Komunale Lendava odstrani 668 ton teh odpadkov, saj za takšno skladiščenje podjetje nima ustreznega dovoljenja. Iz Papir Servisa pa so sporočili, da so balirane odpadke s Komunale Lendava prepeljali v svojo enoto v Lenartu.