Šolski center Novo mesto je tako na novo razpisal kozmetiko, zasebni ljubljanski izobraževalni zavod IZRAZ kozmetiko in velnes,  Višja šola za gostinstvo in turizem Bled, Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor ter mariborska zasebna šola Doba Epis pa samo velnes; Doba v svoji, izvirni različici. Oba programa so šole v sodelovanju z delodajalskimi združenji in drugimi pristojnimi institucijami pripravljale več let, strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljevanju strokovni svet) pa ju je potrdil po mnogih zapletih, ki so izvirali tudi iz konkurenčne tekme, kdo ga bo lahko začel prvi izvajati in s tem tržiti. Dodajmo, da šolnina za  izredni študij praviloma znaša okoli 1500 evrov na letnik.

Težava je v tem, da so kar na štirih šolah  kandidatom  za vpis »pozabili« omeniti, da v trenutku, ko se vpisujejo v omenjena programa – redni študentje so to že storili, izredni pa se vpisujejo te dni –  njihova šola  pri ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) še ni vpisana v razvid za izvajanje določenega programa, to pa je pogoj, da ga lahko šola izvaja zakonito in da (v prihodnosti) izda diplome z javno veljavnostjo. Povedano pomeni, da če omenjene šole do začetka študijskega leta ne bodo izpolnile prostorskih, kadrovskih in drugih pogojev oziroma, natančneje, če jim do tega datuma MŠŠ ne bo izdalo odločbe o vpisu v razvid, jim lahko šolska inšpekcija 1. oktobra izvajanje programa prepove. Kaj bi to pomenilo za študente, si lahko le mislimo.

Študentje ne izvedo, da šola ni vpisana v razvid

Do ponedeljka še nobena od šol ni bila vpisana v omenjeni razvid – po naših podatkih zato, ker strokovni svet še ni imenoval predavateljev za te programe. In, kot rečeno, več kot 200 vpisanim študentom  se o tem niti ne sanja. Te informacije ni najti na spletnih straneh šol, prav tako je ne povedo referentke za vpis po telefonu, o čemer smo se prepričali tudi sami. Ko smo poklicali v pristojno službo  na omenjeni mariborski turistični šoli, je uslužbenka kljub večkrat ponovljenemu vprašanju, ali šola izpolnjuje pogoje oziroma ali je vpisana v razvid, vztrajno trdila, da je vse v redu, češ, »kaj to sprašujemo«.

V novomeškem šolskem centru  je referentka najprej zatrdila, da je šola ustrezno akreditirana in verificirana, na določno vprašanje, ali je vpisana v razvid, pa je odgovorila le, da ta postopek še poteka. Drugje so nas uslužbenke po drugem ali tretjem zoprnem vprašanju kar same napotile na vodstvo šole, češ, da same s temi vprašanji niso seznanjene. Le ena sama šola – zasebni Izobraževalno razvojni zavod IZRAZ  – je na svoji spletni strani odkrito zapisala, da je za izvajanje  programov kozmetika in velnes »v postopku verifikacije« in da bodo programa jeseni 2011 začeli  izvajati »predvidoma«.  Kot so nam povedali na tej šoli, jih je namreč šolska inšpektorica lani med pregledom opozorila, da mora vsaka šola, ki je vključena v razpis za izvajanje nekega programa, ni pa še verificirana zanj, to v objavah nujno navesti. Tudi vpisovati vanj ne smejo.

Bo ukrepala šolska inšpekcija?

Ob povedanem se zastavlja nekaj pomembnih vprašanj: Ali višje šole kršijo zakon, če kandidatov za vpis ne seznanijo z dejstvom, da so še v postopku verificiranja, in jih brez te informacije celo vpisujejo? Kaj ali kdo je kriv, da šole tik pred začetkom študijskega leta še niso vpisane v razvid? In, nenazadnje, kdo bo odgovarjal, če tega pogoja za zakonito izvajanje programa ne bodo mogle izpolniti do 1. oktobra in bo, na primer, inšpekcija prepovedala izvajanje programa? Ta možnost obstaja, sicer bi bil celotni postopek nepotreben. Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri predsedniku pristojnega strokovnega sveta dr. Egonu Pipanu  in generalnemu direktorju direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MŠŠ Vinku Logaju.

Prvi nam je pojasnil postopek akreditiranja novega programa in obveznosti šole, ki ta program izvaja. Program akreditira strokovni svet, šole se nato prijavijo za izvajanje programa; katera bo izvajala določen program, odloči minister za šolstvo in šport. (Višje šole namreč kljub nekaterim drugačnim idejam sodijo pod okrilje MŠŠ.) Šola mora izpolnjevati določene prostorske in kadrovske pogoje. O izpolnjevanju drugih presodi komisija strokovnega sveta  za imenovanje  predavateljev. Ko šola izpolni vse pogoje, pri MŠŠ izdajo odločbo, da je vpisana v razvid.

»Težava je v tem, da je MŠŠ pravilnik, ki določa kriterije za podeljevanje naziva predavatelj, sprejelo sredi letošnjega leta. Prejšnji komisiji za imenovanje predavateljev pri strokovnem svetu je mandat potekel maja, nova pa se je doslej zaradi dopustov lahko sestala le nekajkrat,«  časovno stisko pojasnjuje Pipan, ki priznava, da je »tajming« preveč napet, a  poudarja, da za to ni kriv strokovni svet. Kot pravi, bo ta svojo vlogo opravil, če so (ali bodo) šole pravočasno poslale vlogo oziroma jo na poziv ustrezno dopolnile in če bodo predlagani predavatelji izpolnjevali pogoje; kaj več pa ni v moči strokovnega sveta. »Višje šole bodo seveda kršile zakon, če bodo  program izvajale z nepotrjenimi predavatelji,« se strinja Pipan, a dodaja, da takšnega primera še ni bilo.

Logaj: Če bo šlo kaj narobe, bodo krive šole

Na vprašanje, ali ne bi morale šole študentom povedati, kaj tvegajo z vpisom na šolo, ki še ni vpisana v razvid, Pipan ni jasno odgovoril, Vinko Logaj pa se je strinjal, da bi študentje morali biti seznanjeni s tem, da postopek verifikacije še poteka. Toda šole, ki študentom tega ne povedo, ne kršijo zakona, je dejal, saj jim  ta te obveznosti ne nalaga. »Šole bodo ravnale v skladu z zakonom, če bodo do 1. oktobra ministrstvu predložile vsa dokazila o izpolnjevanju materialnih in kadrovskih pogojev. Če tega ne bodo storile, bo ukrepala inšpekcija.«  O študentih, ki bi bili s tem prizadeti, ni želel govoriti, ker da se bo vse pravočasno rešilo. Strokovni svet naj bi po informacijah, s katerimi razpolaga, že ta petek imenoval  predavatelje za omenjene šole, MŠŠ pa naj bi šole že pozvalo, naj dopolnijo vloge za vpis v razvid. Sicer pa je po direktorjevem mnenju odgovornost šole, da poišče predavatelje, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije. 

In kaj pravijo šole? Vse približno isto: študentov niso hoteli strašiti, za razpis je odgovorno ministrstvo, pogoje izpolnjujejo, če pa institucije prepočasi izdajajo sklepe in odločbe, za to niso krive same. In če se vseeno kaj zatakne in 1. oktobra ne bodo vpisane v razvid? Kaj bodo tedaj rekli študentom? »To se ne bo zgodilo,« se je odgovoru izmaknila direktorica Dobe Jasna Dominko Baloh.

Sicer pa je optimizem glede srečnega razpleta po mnenju nekaterih poznavalcev postopkov precej vprašljiv. V zavodu IZRAZ, denimo, vloge ne morejo ustrezno dopolniti, saj jim še vedno manjkajo trije predavatelji z ustreznimi pogoji. Čez noč jih pač ne morejo najti. Tudi na MŠŠ ne morejo vnaprej vedeti, ali so šole predlagale ustrezne predavatelje – s predvidenimi izkušnjami in dosežki na strokovnem področju. To bo ugotovila šele komisija, ki je zasuta z vlogami; po imenovanju jih je obdelala že več kot 200. Bati se je torej, da bodo kratko spet potegnili študentje – če šole ne bodo pravočasno vpisane v razvid ali pa če jim bodo pristojni v silni tekmi s časom pri kadrovskih pogojih pogledali čez prste. Še posebno pa vzbuja skrb, da pristojnih na MŠŠ sploh ne vznemirja dejstvo, da so  šole študente vpisale, ne da bi jih poprej jasno informirale, da postopek verifikacije šol še poteka.