Ministre se po poslovniku imenuje z navadno, to je večino navzočih poslancev, kar pomeni, da je tudi za zaupnico vladi dovolj navadna večina. Temu mnenju pravnih strokovnjakov, ki ga je najti tudi v komentarjih ustave Lovra Šturma, oporekajo v SDS in menijo, da bi bila zaupnica izglasovana, če bi zanjo glasovala absolutna večina, to je najmanj 46 poslancev. Vodja poslancev SDS Jože Tanko je tako na kolegiju predsednika parlamenta v petek predlagal, naj o tem vprašanju odloči ustavno sodišče pred glasovanjem o na ministre vezani zaupnici. Državni zbor verjetno ne bo čakal na to presojo, utegne pa to nekoliko zaplesti torkovo razpravo pred glasovanjem.
Dan, ko bodo padali čeji
Če bodo držale napovedi šefov SDS, SLS, Zares in DeSUS, da bodo njihovi poslanci glasovali proti vladi (skupaj lahko zberejo najmanj 42 glasov proti), potem je zelo malo možnosti, da bi bili ministri izglasovani, kar pomeni, da bo vlada padla. V tem primeru imajo predsednik države in poslanci mesec dni časa, da izvolijo - tokrat z absolutno večino in na tajnih volitvah - novega predsednika vlade oziroma kljukca, kot je na razgovoru z novinarji svojega morebitnega naslednika poimenoval Borut Pahor. Če novega predsednika vlade v tem času ne bo, bo predsednik države razpisal predčasne volitve. Po rezultatih merjenja javnega mnenja Vox populi so predčasne volitve tudi večinska volja ljudstva. Da naj poslanci ne izglasujejo zaupnice, meni več kot polovica vprašanih, medtem ko poslancem nasprotno stališče sporoča dobra tretjina sredi prejšnjega tedna v tej anketi vprašanih ljudi. Desetina se jih ni mogla odločiti. Če torej zaupnice ne bo, je skoraj tri četrtine vprašanih prepričanih, da so predčasne volitve boljša rešitev kot iskanje novega mandatarja.
Če bi bile te volitve včeraj, bi bila relativna zmagovalka SDS. Največja opozicijska stranka je vladajočo SD začela dohitevati junija 2009, potem sta se nekaj časa menjavali na vrhu lestvice, po juniju lani pa je SDS ves čas pred SD. Tokratna raziskava ji je namerila tri odstotne točke manj kot prejšnji mesec, kar je verjetno posledica začetka sojenja v zadevi Patria. Toda če upoštevamo samo opredeljene glasove, bi tokrat dobila 41 odstotkov glasov. Povedano drugače, ta rezultat bi SDS dosegla, če bi bila volilna udeležba samo 46-odstotna, kajti na vprašanje, katero stranko bi v nedeljo volili, je namreč kar 54 odstotkov vprašanih odgovorilo z ne vem ali ne bom volil. SD bi se uvrstila na drugo mesto z 20 odstotki, sledili bi DeSUS in SLS s po osem odstotki, LDS in SNS s po sedem, medtem ko bi Zares z manj kot tremi odstotki ostal pred pragom parlamenta. Preostanek glasov (okrog šest odstotkov) bi se porazdelil med druge stranke.
Nova gibanja in stranke lahko do volitev premešajo razmerja
Današnja slika je precej drugačna od denimo slike iz predvolilnega septembra 2008. Vox je jeseni tega leta SD nameril skoraj 36 odstotkov (opredeljenih) glasov, SDS pa 29 odstotkov. Zares je bil takrat z 11 odstotki na tretjem mestu. Še enkrat je treba ponoviti, da današnja napoved velja, če bi bile volitve včeraj. A te bodo najbolj zgodaj decembra, če ne še kasneje. Do takrat se lahko razmerja precej spremenijo, še zlasti, če bodo nova gibanja in stranke, ki nastajajo, na volišča pritegnili več volilk in volilcev, kot kaže zdaj (46-odstotna volilna udeležba), in še posebno, če bodo prepričali tudi kaj več že opredeljenih volilcev in tudi tako premešali karte parlamentarnih strank.
Vox je ta mesec po tradiciji izmeril tudi predstave ljudi o uspešnosti dosedanjih predsednikov vlad. Tudi tokrat je daleč pred vsemi pokojni Janez Drnovšek. Zanj krepko več kot polovica vprašanih meni, da je najbolje opravljal delo predsednika vlade. Z več kot dvakrat manj glasovi se je za njim uvrstil Janez Janša, Lojze Peterle je zbral šest odstotkov, Borut Pahor pa je s štirimi odstotki komaj prehitel tudi že pokojnega Andreja Bajuka. Med ministri je po ocenah uspešnosti na prvem mestu ministrica Ljubica Jelušič, sledita ji Dorijan Marušič in Igor Lukšič. Na vrhu lestvice neuspešnih pa je že nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, finančni minister Franci Križanič je, kot se spodobi, na drugem mestu nepriljubljenosti.
