O rebalansu bo prihodnjo sredo odločala še skupščina ZZZS. Medtem ko je prejšnja različica, ki jo je skupščina julija zavrnila, predvidevala dodatno prerazporejanje bremen zdravstvene blagajne na dopolnilno zavarovanje, je tokratni predlog še bolj od prejšnjega zarezal v prihodke bolnišnic. Poleg krčenja sredstev za dežurno službo, okrog katerega so se člani skupščine že zedinili, se tako zmanjšuje še program bolnišničnih obravnav bolnikov, ki naj bi jih bolj kot do zdaj nadomeščali s cenejšimi ambulantnimi. Za pet odstotkov znižujejo sredstva za del terciarne dejavnosti, ki vključuje učenje, usposabljanje za posebna znanja, razvoj in raziskovanje. Na ZZZS ocenjujejo, da je treba v času krize vse to omejiti. Prav tako je treba po njihovem omejiti investicije bolnišnic, tako da se s predlaganim rebalansom znižujejo sredstva za amortizacijo pri bolnišnični psihiatriji in bolnišnični rehabilitaciji. Poleg tega bodo pri bolnišnični psihiatriji in bolnišnični rehabilitaciji plačali manj zaposlenih, kot je bilo sprva predvideno. Zaradi pričakovanih prihrankov pri zdravilih znižujejo materialne stroške pri delu bolnišnične obravnave. Posebej so izpostavili dializo, pri kateri pričakujejo več prihrankov pri naročanju zdravila eritropoetin in filtrov ter zato znižujejo njeno ceno. Zdravstvena blagajna namerava nekoliko omejiti še spodbude za krajšanje čakalnih dob. Namesto 20-odstotno bi tako plačali le še 18-odstotno preseganje programa pri operacijah kolka in kolena, žolčnih kamnih, kilah in nekaterih drugih operacijah, na katere bolniki dolgo čakajo. Niz ukrepov, ki bolnišnicam zmanjšujejo prihodke, bi zdravstveni blagajni glede na predlagani rebalans letos prinesel dobrih 12 milijonov evrov prihrankov. Poleg tega se za dober milijon evrov znižujejo tudi odhodki za delo strokovne službe ZZZS, ob nižjih cenah in nižji porabi pa tudi odhodki za transfuzijo krvi, cepivo in sanitetni material.
"Gre za dodatne ukrepe, za katere ocenjujemo, da jih je mogoče izpeljati. Potem ko je skupščina zavrnila spremembe odstotnih deležev, v katerih storitve krije obvezno zdravstveno zavarovanje, nam kaj dosti drugega niti ni preostalo. Člani skupščine so se zavzeli za racionalizacije pri izvajalcih," je pojasnil generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Kljub temu tudi dodatni ukrepi po njegovi oceni "komaj zadoščajo" za to, da bi lahko zdravstvena blagajna letos poslovala brez nepokrite izgube. Če se bo situacija v gospodarstvu do konca leta še poslabševala in bodo prihodki zdravstvene blagajne še nižji, so mogoči še naknadni ukrepi, nam je potrdil. Zdravstvenim zavodom Fakin tako priporoča, naj pripravijo sanacijske načrte, "da jih ne bo kaj presenetilo".
