Čeprav v poletnih mesecih čez Slovenijo potujejo kolone turistov, ki bi si zaradi množice prodanih vinjet morali meti roke, je letos drugače, saj je končna bilanca našega avtocestnega križa porazna, ugotavljajo na Novem listu. Gradnja našega avtocestnega križa bi morala stati dve milijardi dolarjev, a se je strošek na koncu povečal za štirikrat.

Razlogi za finančno luknjo so, tako Novi list, jasni: ogromne vsote denarja so šle na tajne račune gradbene mafije, ki je delovala kot dobro organiziran kartel, kar je dodatno podražilo že tako drag projekt slovenskih avtocest. Vzorec izsesavanja državnega denarja v Sloveniji se ni veliko razlikoval od tistega na Hrvaškem, gradnja avtocest pa se je izkazala za najboljši način ropanja državnega denarja.

Po finančni krizi, ki je oklestila proračunske vire financiranja, je gradbeništvo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem na kolenih. Z gradbeno korupcijsko hobotnico pa se ukvarjajo preiskovalci in tožilstvo v obeh državah. Rezultat je luknja v slovenskem proračunu, čeprav je Slovenija velik del izdatkov za gradnjo avtocest po letu 2004 pridobila iz črpanja evropskih sredstev, so še pojasnili.

Luknje ni uspela zakrpati nobena finančno-proračunska akrobacija, saj je bila država porok za posojila, ki jih je Dars najel za avtocestni križ, ki še vedno ni dokončan. Luknjo pa je poglobila še populistična odločitev v času Janševe vlade pred volitvami leta 2008, da uvede poceni vinjete.

Na nevzdržnost sistema vinjet so pred uvedbo opozarjali strokovnjaki, so dodali v hrvaškem časopisu. Po izračunu bi morala letna vinjeta stati 150 in ne 55 evrov, kakor je bilo na začetku. Novi list še dodaja, da so se odgovorni v Sloveniji odločili izgubo pokriti na račun hrvaških in tranzitnih potnikov, ki več mesecev niso mogli kupiti tedenske vinjete. To se je spremenilo šele po pritisku Bruslja.

Hrvati pozorno spremljajo projekt gradnje avtoceste med Reko in Trstom, ki pa se bo po mnenju Novega lista s privatizacijo slovenskih avtocest lahko zavlekel. Čeprav je ministrstvo za promet pred kratkim začelo pripravljati prostorski načrt za novo avtocesto, katere gradnja bi se morala začeti med letoma 2014 in 2015, pa ta projekt zaradi stanja slovenskega proračuna ostaja negotov.

Finančna luknja Darsa znaša 4,2 milijarde evrov, in če družbi ne bo uspelo plačati svojih dolgov, s čimer finančno breme pade na državo, bo šla Slovenija po poti Grčije, Irske in Portugalske, opozarja Novi list. Po mnenju časnika je Slovenija vse bližje odločitvi, da poišče strateškega partnerja za Dars in njegove dolgove. To pomeni, da bi morali svojo mrežo avtocest prepustiti tujcem.