Na včerajšnji tiskovni konferenci je zagovornik poleg neučinkovitosti nadzornih institucij in pomanjkanja vladne volje za boljšo sistemsko ureditev zaščite žrtev diskriminacije izpostavil tudi, da se nam ob morebitnem zbiranju podpisov za razpis referenduma o nedavno sprejetem družinskem zakoniku ne obeta le razpihovanje sovraštva do istospolno usmerjenih, ampak tudi porast verske nestrpnosti.
To se lahko zgodi ravno zato, ker je verjetnost, da bo kršitelj kaznovan, zanemarljiva, je opozoril Vernik Šetinc in v podporo svoji trditvi navedel, da je v Sloveniji izredno malo sodb, ki bi komu naložile kakšno sankcijo. Pa še te so mile, je dodal. Poudaril je, da sam razen mnenja nima na voljo nobenih sankcij za kršitelja, lahko pa primer morebitne diskriminacije odstopi pristojnemu inšpektoratu. "A žal niti v enem primeru inšpektorat ni posredoval," je opozoril. Poleg tega je poudaril, da na določenih področjih - na primer pri najemu stanovanj - diskriminirani razen zasebne tožbe nimajo nobene sistemske možnosti za svojo zaščito.
Vse več sovražnega govora
Ob tem pa gredo stvari na slabše, ocenjuje zagovornik in navaja statistiko prijav sovražnega govora, ki so jih od leta 2007 dalje prejeli na spletnem portalu Spletno oko. Število prijav se vsako leto povečuje, najbolj skokovito ravno v zadnjih dveh letih. Medtem ko je bilo leta 2009 prijav sovražnega govora 311, se je to število leta 2010 povzpelo na 801, letos pa so prejeli že 2105 takšnih prijav. Od vseh 3617 prijav, ki so bile posredovane na Spletno oko od leta 2007 dalje, so 238 zadev odstopili policiji, od tega pa je bilo 79 primerov povezanih s homofobijo.
"Toliko zaznanih primerov, ob tem pa še veliko spregledanih in takih, kjer ljudje diskriminacije sploh ne prijavijo oziroma sploh ne vedo, da so diskriminirani. Medtem pa na drugi strani le tri sodbe. Se vam zdi, da se diskriminacija obravnava kot resen problem?" se je retorično vprašal Vernik Šetinc. Ob tem je opozoril, da neodzivnost javnih organov predstavlja neke vrste legitimacijo diskriminacije, hkrati pa izpostavil, da diskriminatorno deluje celo eden od ministrov. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič namreč v srednjih šolah in gimnazijah promovira heteroseksualne odnose med spoloma, ker pa mladostniki ob tem nimajo spolne vzgoje in niso poučeni o spolnih identitetah, so vse drugačne spolne prakse potisnjene izven normalnosti, je opozoril zagovornik. Ob tem pa se ministru oziroma ministrstvu ne zdi vredno niti odgovoriti zagovorniku oziroma razpravljati o teh vprašanjih, je pristavil Vernik Šetinc.
Potrebno je neodvisno telo
Iz vseh omenjenih razlogov zaupanje v sistem, ki je "samo fasada", močno plahni, zato potrebujemo korenito reformo sistema, ocenjuje zagovornik. Sam meni, da bi država morala ustanoviti neodvisno telo, ki bi podobno kot informacijski pooblaščenec imelo možnost sankcij zoper kršitelja. A Vernik Šetinc pravi, da mu je premier Borut Pahor že napovedal, da nove institucije ne bo. Vlada ima po njegovih besedah idejo, da bi problematiko rešili z razširitvijo pristojnosti varuha človekovih pravic, a zagovornik opozarja, da bi za to morali spremeniti ustavo. "Najpomembneje pa je, da varuh sebe v tej vlogi ne vidi," dodaja zagovornik. Po njegovih besedah potrebujemo odločitev vlade, na kakšen način si predstavlja zaščito pred diskriminacijo, a tudi ob sprejemu poročila zagovornika marca letos je vlada nakazala, da te odločitve ne bo.
Ob tem Vernik Šetinc opozarja, da se je diskriminacije treba lotiti celovito in ne le s kaznovanjem kršiteljev. Tako je med drugim potrebno preventivno informiranje in usposabljanje tako posameznikov kot podjetij, pa tudi državnih nadzornih institucij. Ob tem je Vernik Šetinc dejal, da je strategijo delovanja zagovornika, ki je doslej ni bilo, zastavil na tem, da ne bo reagiral le na prijave, ampak skuša proaktivno povečati dostopnost zagovornika in povabiti ljudi, da se uprejo diskriminaciji. Ob tem pa ne želi le opozarjati na nepravilnosti, ampak predlagati tudi rešitve problemov.
Vernik Šetinc je poudaril, da je njegovo poročilo drugačno od poročil predhodnikov, saj v njem skoraj ni predstavil posameznih primerov, ki jih je reševal v lanskem letu - po njegovih besedah so ti primeri le drobtinice, ki so pogledale izpod preproge - temveč se je lotil pregleda sistema. "Vlada je očitno čutila veliko nelagodje do poročila, zato tudi zapleti pri njegovem sprejemu," je Vernik Šetinc pojasnil, zakaj vlada ni bila pripravljena sprejeti prvotnega poročila, ampak se je zadovoljila šele z nekoliko popravljeno verzijo, ki pa je po zagovornikovem zatrjevanju vsebinsko ostala enaka. "Zbrisal sem nekaj besed, pa tudi stavkov, ki so napovedovali možnost, da bi zadeve lahko internacionaliziral," je pojasnil in poudaril, da je v Sloveniji zelo pogost fenomen, da morajo za človekove pravice poskrbeti mednarodne institucije.
