"Med sedmimi vodilnimi dejavniki tveganja za umrljivost v EU jih je pet povezanih z načinom prehranjevanja. To so visok krvni tlak, holesterol, debelost, premalo sadja in zelenjave ter telesna nedejavnost," pojasnjuje statistiko mag. Matej Gregorič iz Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ).
Jutranji obrok jé več fantov
Med pomembne dejavnike zdravega življenjskega sloga sodi tudi redno zajtrkovanje. Kdor ne izpušča jutranjega obroka, ima manjše tveganje za pomanjkanje nekaterih hranil, izboljša se delovna storilnost, učenci, ki zajtrkujejo, pa imajo boljše kognitivne in spominske zmožnosti, večjo zmožnost reševanja kompleksnih nalog in so bolje razpoloženi. "Pri nas je po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC 2010) delež mladostnikov, ki redno zajtrkujejo vse dni v tednu, v primerjavi z letom 2006 rahlo narasel, a še vseeno ne moremo biti zadovoljni, saj se delež tistih, ki zajtrkujejo redno vse dni v tednu, s starostjo zmanjšuje," opozarja minister za zdravje Dorijan Marušič. Po Gregoričevih besedah je redno zajtrkovalo največ enajstletnikov, najmanj pa trinajstletnikov. Raziskava je pokazala, da zjutraj redno jé več fantov kot deklet, kar je zanimiv podatek, če vemo, da je med odraslimi ravno nasprotno. Po podatkih iz raziskave Prehranske navade odraslih prebivalcev Slovenije se je delež žensk, ki redno zajtrkujejo, v primerjavi z letom 1997 povečal (s 57 na 62 odstotkov), medtem ko se je delež moških zmanjšal za pet odstotkov (z 52 na 47 odstotkov).
Med mladimi, ki opuščajo zajtrk (nikoli jih ne zajtrkuje 31 oziroma 3 odstotki), opazijo tudi več tveganega vedenja, kot so kajenje, uživanje alkohola in sedeč življenjski stil. Najbolj redno jedo zjutraj tisti, ki najbolje ocenjujejo svoj šolski uspeh in obiskujejo zahtevnejše šolske programe. Ta ugotovitev se ujema tudi z ugotovitvami drugih študij, ki opisujejo boljše zajtrkovalne navade pri bolj izobraženih otrocih in mladostnikih.
Z rednimi obroki do normalne telesne teže
"Čeprav imamo pri nas uzakonjen dober sistem organizirane šolske prehrane, ki naj bi omogočal uživanje vseh priporočenih obrokov v času pouka in varstva, pa v osnovni šoli zajtrkuje manj kot pet odstotkov učencev," razloži Gregorič in doda, da manj 15-letnikov kot pri nas zajtrkuje samo še v Grčiji. Tudi pri 11- in 13-letnikih se znajdemo prav pri repu držav EU. V nekaterih skandinavskih državah, kjer izvajajo subvencioniran program šolskega zajtrka, je tistih, ki dan začnejo bolj zdravo, več. Na Nizozemskem, Portugalskem, Danskem in Švedskem več kot 70 odstotkov mladostnikov, starih 15 in 16 let, zajtrkuje redno vsak dan.
Z zajtrkom bi morali zadostiti 20 odstotkom dnevnih energijskih potreb. Z rednim uživanjem vseh obrokov lažje vzdržujemo normalno telesno težo, a kot kaže, se teh priporočil pri nas ne držimo. Po raziskavi, ki so jo opravili na fakulteti za šport, se zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti otroci in mladostniki pri nas že spopadajo s povečano telesno težo in boleznimi gibal. Tako je v desetih letih (od 1997 do 2007) delež prekomerno težkih in debelih v starosti od 6 do 19 let pri fantih narasel na 28,9 odstotka, prekomerno debelih pa je v tej starosti že četrtina deklet. Čeprav pri nas redno vsak dan zajtrkuje največ starejših ljudi - tudi delež teh je padel z 69 na 64 odstotkov - pa je imelo leta 2007 prekomerno telesno težo kar 40 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, opozarja, da "šola in družina kot klasična socializatorja ne delujeta več tako močno, kot sta v preteklosti, zato ju moramo rehabilitirati". Po njegovem prepričanju so tržni regulatorji v preteklosti hodili z roko v roki s profitno logiko, "ki je pripeljala do tega, da so navade pokvarjene in peljejo v drug način življenja, kot si ga želimo".
Ker so pozitivni učinki na zdravje dokazani že pri tistih, ki zajtrkujejo vsaj štirikrat do petkrat na teden, bodo s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom 18. novembra v vseh slovenskih šolah skušali ozavestiti šolajočo se mladino in njihove starše o pomenu tega jutranjega obroka. "Hkrati bomo s to akcijo opozorili na hrano iz naše bližine. Lepo bi bilo, da bi imel vsak vrtec svoj vrt in sadovnjak, da otroci ne bi živeli v prepričanju, da hrana raste na trgovskih policah," si želi Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Lukšič pa je pri tem opozoril na nesmiselno zakonodajo. Kljub noveli zakona o javnih naročilih, ki je bila sprejeta leta 2008 in javnim zavodom omogoča, da za hrano ne iščejo le najcenejšega, ampak najbolj kakovostnega ponudnika, "otroci še vedno jedo jabolka iz Španije namesto iz sosednjega sadovnjaka".
