"Otroci naj bodo dojeni, lahko so izključno dojeni do 6. meseca starosti. V primeru, ko dojenje ni mogoče, naj starši dojenčke hranijo s tako imenovanimi mlečnimi formulami, nikakor pa ne s kravjim, kozjim ali riževim mlekom. Po četrtem ali najkasneje šestem mesecu starosti naj začnejo otroke hraniti tudi z zelenjavo, sadjem in mesom," je priporočila slovenskega in Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano strnil doc. dr. Rok Orel, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike. Sklicujoč se na znanstvena spoznanja je poudaril, da ima prehrana v prvih mesecih življenja pomemben vpliv na zdravstveno stanje odraslih: "Posledica nepravilne ali pomanjkljive prehrane so pomanjkanje vitaminov, mineralov, beljakovin in energije, kar vse vodi v motnjo rasti, tudi intelektualnega razvoja in k slabši odpornosti organizma, vpliva pa tudi na možnosti za razvoj posameznih bolezni v odrasli dobi." Novost v smernicah je priporočilo, naj bi prehrani, ne samo dojenčkov, temveč tudi kasneje, dodajali še vitamin D, ki naj bi ga primanjkovalo dobršnemu delu odraslih. Za normalen razvoj otrok pa je pomembna tudi uravnotežena prehrana noseče in doječe matere.
"Človek je v osnovi vsejedo bitje"
"Včasih starši pri načinu prehranjevanja ne upoštevajo priporočil in tako škodujejo otroku," opozarja Orel, ki trdi, da je človek je v osnovi vsejedo bitje, kar dokazuje že sama zgradba človeškega organizma. Pri vegetarijanstvu, če ima posameznik dovolj znanja in časa za pripravo hrane, je po Orlovih besedah še mogoče zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, pri veganstvu je to nemogoče, zato je škodljivo in ga odsvetuje. Njegova kolegica prim. Marjeta Sedmak pojasnjuje, da je vegetarijanstvo pri dojenčkih odsvetoval razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, medtem ko vegansko in makrobiotsko prehrano za dojenčke prepoveduje: " Dojenček mora v prvem letu starosti potrojiti težo. Takšno napredovanje lahko preprečita bolezen ali neuravnotežena prehrana. Slednja povzroči kalorično pomanjkanje in slab vnos makro- in mikrohranil ter rudninskih snovi, kar lahko privede do življenjsko ogrožajočega dogodka." Od leta 1997, ko je umrl 10-mesečni Christian, so v UKC Ljubljana zaradi podhranjenosti umrli trije otroci. Sedmakova je povedala, da se z "blagimi primeri", kjer način prehranjevanja škoduje otroku, pogosto srečujejo, a v večini primerov pomaga pogovor s starši. Kadar starši vseeno vztrajajo pri svoji odločitvi glede prehrane, se v bolnišnici povežejo še z otrokovim pediatrom in socialno službo, v primerih, kjer način prehranjevanja ogroža življenje otroka, pa primer predajo organom pregona, je povedal Orel.
Za povečavo kliknite na sliko.
.jpg)
Bolnišnice ne prilagajajo jedilnikov, šole pa jih
Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič iz Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) prav tako opozarja, da neustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana lahko vodi do prenizkega vnosa esencialnih in tudi drugih hranil živalskega izvora ter previsokega vnosa prehranske vlaknine in pogosto tudi maščob. Prekomerno uživanje prehranske vlaknine ima za posledico oteženo absorpcijo esencialnih snovi iz črevesa, še posebno pri majhnih otrocih. Neustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana lahko vodi do proteinsko-energijske podhranjenosti, pomanjkanja železa, cinka, selena, kalcija, vitamina B12, in vitamina D. A Hlastan-Ribičeva predstavi tudi izsledke raziskav, ki "kažejo manjše tveganje vegetarijancev za nastanek civilizacijskih bolezni, kot so na primer sladkorna bolezen tipa 2, debelost, srčno žilne bolezni, rak. Vzrok manjše pojavnosti civilizacijskih bolezni ni samo v prehrani vegetarijancev, ampak tudi v načinu življenja, ki je v povprečju bolj zdrav in zmeren kot pri nevegetarijancih. Vegetarijanci so v povprečju telesno dejavnejši, zaužijejo manj alkohola, manj kadijo, kar pa bistveno pripomore k boljšemu zdravju".
V UKC Ljubljana se pri prehranjevanju bolnikov držijo priporočil, naj mati, ki doji, in otrok dobivata polnovredno mešano prehrano, ki je ustrezna tako za doječo mater kot za otroka. Mag. Matej Gregorič iz IVZ pa nam je povedal, da v 20 odstotkih osnovnih šol že stalno ponujajo tudi možnost vegetarijanskih obrokov: "Pri tem ne gre samo za to, da mesa ne dajo na krožnik, temveč pri jedilnikih upoštevajo brezmesne izpeljanke. Ti jedilniki so sestavljeni za vegetarijance, saj veganstvo za otroke stroka odsvetuje."
