"Izpolnjena sta oba elementa, da se lahko ravnanje oseb iz javnega sektorja opredeli kot koruptivno," je v današnji izjavi za javnost dejala namestnica predsednika komisije Liljana Selinšek. Razložila je, da je bilo v celotnem poslu zaznati precej netransparentnega delovanja, saj ni zapisov o nekaterih pomembnih fazah.
Pod načelno mnenje se je poleg Selinškove podpisal drugi namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik. Predsednik komisije Goran Klemenčič, ki je bil v času najemna prostorov državni sekretar na notranjem ministrstvu, pa se je iz obravnave in odločanja v tej zadevi izločil.
Mnenje bo romalo premierju Pahorju
Komisija bo načelno mnenje posredovala predsedniku vlade Borutu Pahorju in državnemu zboru. Na komisiji so seznanjeni, da v konkretnem primeru policija že vodi predkazenski postopek, zato ji bodo odstopili podatke, ki jih policija potrebuje za uspešno izvedbo predkazenskega postopka, so še zapisali v načelnem mnenju.
Kot je poudarila Selinškova, so postopek začeli še v času veljavnosti starega zakona o preprečevanju korupcije. Šele novi zakon pa omogoča, da komisija od predstojnikov obravnavanih funkcionarjev zahteva, naj razmislijo o ukrepanju in pisno pojasnijo, zakaj niso ukrepali. Po starem zakonu se v načelnem mnenju tudi ne sme omenjati konkretnega imena organa in funkcionarja, tako da Selinškova in Praprotnik o imenih nista govorila.
Načelno mnenje in sporočilo za javnost Komisije za preprečevanje korupcije.
Po Praprotnikovih besedah komisija pričakuje, da se ravnanja, kot so jih zaznali, ne bodo več dogajala. Po njihovih ugotovitvah je imel namreč en ponudnik privilegiran dostop do notranjih informacij organa. "Ugotovili smo, da so kriteriji sledili ponudbam, namesto, da bi ponudbe sledile kriterijem," je razložil.
Pojasnjuje, da je funkcionarja na obravnavanem organu imel zasebne stike s pravnim zastopnikom podjetja, s katerim so se dogovarjali za posel. V takšnem primeru se je funkcionar dolžan izogniti takemu ravnanju, ki vpliva oz. ustvarja videz, da vpliva na njegovo objektivno in nepristransko opravljanje javne funkcije. Funkcionar bi to moral storiti zaradi zaščite integritete svoje funkcije, organa, ki ga vodi, in celotnega javnega sektorja. V nasprotnem primeru se krepi dvom v nepristranskost dela drugih funkcionarjev, je dodal Praprotnik.
Dejal je še, da je vrsta uslužbencev v obravnavanem organu že v času dogajanja dvomila v način izvedbe posla, a kljub temu komisija ni našla nobenega dokumenta, da bi uslužbenci opozarjali, da se "tako vendarle ne sme ravnati".
Več sestankov brez zapisnikov
Je pa komisija ugotovila, da se je v letu 2009 odvilo več sestankov in usklajevanj s konkretnim ponudnikom, o čemer pa zapisniki ne obstajajo. Tudi analiza prejetih ponudb po njegovih besedah ni bila vodena formalno, kot bi morala biti.
Iz zbrane dokumentacije je komisija tudi ugotovila, da je aprila 2009 ponudnik, ki je bil kasneje tudi izbran, poslal ponudbo, v katerem je vodstvenemu delavcu ministrstva zapisal, da jo pošilja skladno z dogovorom.
To je bila po Praprotnikovih besedah tudi prva ponudba, ki je sploh prišla na ministrstvo, komisija pa ugotavlja verjetnost, da je imel ta ponudnik privilegirane notranje informacije. V dogovoru s kom je to ponudbo poslal, komisija ni mogla ugotoviti, je še povedal. Selinškova ga je dopolnila, da so iz obravnavanega organa prejeli dve pobudi za izdajo načelnega mnenja.
Preiskava na podlagi več prijav
Protikorupcijska komisija je postopek najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) začela preiskovati na podlagi več prijav. Že včeraj je računsko sodišče v zvezi z najemom poslovnih prostorov za potrebe ministrstva za notranje zadeve izdalo negativno mnenje.
Komisija je prijave prejela januarja in februarja lani, prijavitelji pa so menili, da je prišlo pri postopku najema prostorov do neustreznih ravnanj, ker odgovorne uradne osebe ministrstva niso ustrezno objavile in izvedle postopka naročanja.
Lastnik Ram Investa: Ni bilo nobene korupcije
Lastnik Ram Investa Igor Pogačar do danes z notranjega ministrstva (MNZ) še ni prejel odpovedi pogodbe o najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi v Ljubljani. Kot je dejal za STA, se bo o tem, kako bo ravnal, odločal potem, ko bo odpoved prejel. Hkrati zagotavlja, da z njegove strani pri poslu ni bilo nobene korupcije.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je namreč po torkovi ugotovitvi Računskega sodišča RS, da je šlo pri najemu prostorov za NPU za negospodarno ravnanje, povedala, da je ministrstvo postopek odpovedi najemne pogodbe že začelo. Pogačar pravi, da do zdaj uradne odpovedi še ni dobil, prav tako pa ga ni kontaktiral nihče z MNZ. Na vprašanje, ali je pripravljen tudi na spremembo pogodbe, pa odgovarja: "Ne vem, če sem po vsem tem, kar se dogaja, pripravljen na to."
Pogačar ne ve, kakšen dostop so imeli ostali ponudniki
Današnje navedbe Komisije za preprečevanje korupcije, da je imelo njegovo podjetje Ram Invest, ki je omenjene prostore na Dimičevi oddalo MNZ, privilegiran dostop do informacij, Pogačar, kot je dejal za STA, ne more komentirati, saj ne ve "kakšen dostop do informacij MNZ so imeli ostali ponudniki".
Prav tako zanika ugotovitve računskega sodišča, da je bil najem stavbe najverjetneje dogovorjen še pred uradno odločitvijo MNZ in pred podpisom pogodbe o najemu, kar po navedbah revizorjev med drugim dokazuje tudi dobavnica za opremo s 5. 8. 2009, to je še preden je MNZ sprejel uradno odločitev o najemu.
Kot pravi, so prostore, kjer je danes NPU, opremljali kot poslovno hišo. Na ugotovitev, da je bila med opremo tudi oprema, ki je specifična za policijsko dejavnost, pa odgovarja, da je te opreme le za dva ali tri odstotke. Dodaja pa še: "Naročilo za opremo je bilo tovarni pisarniškega pohištva Duka dano 1. 12. 2009. Datum 5. 8. 2009 na dobavnici, ki ga navaja računsko sodišče, pa je napačen."
Preberite še:
