"Ni zanemarljivo, da so, še preden je bila Dimičeva sploh opredeljena kot tako imenovana najugodnejša lokacija, tam že potekale aktivnosti za opremljanje prostorov po zahtevah ministrstva, kar nedvomno izhaja iz dobavnic, ki so priloga primopredajnemu zapisniku pri primopredaji prostorov," je na predstavitvi revizije najema prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada na Dimičevi ulici v Ljubljani ter nesojene nove stavbe ministrstva za notranje zadeve na Litostrojski cesti med drugim razkril Igor Šoltes. Najemanje obeh poslovnih stavb je računsko sodišče označilo z negativno oceno. S tem pa je najbolj obremenilo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, ki je javnosti vseskozi, tudi ob interpelaciji v državnem zboru, zagotavljala, da so bili novi prostori NPU izbrani zakonito, transparentno in stroškovno učinkovito.

Državni revizorji so Kresalovo postavili v precej mučno situacijo, saj so na neki način potrdili očitke opozicije, da je MNZ prostore NPU najela pri svojem znancu Igorju Pogačarju oziroma njegovem podjetju Ram za najemnino, s katero ne bo odplačeval le mesečnega lizinškega obroka za stavbo, temveč bo zraven še precej dobro zaslužil. Računsko sodišče je pri reviziji prišlo do spoznanja, da so del premične opreme za potrebe kriminalistov in forenzikov nabavljali skoraj pol leta, preden je prišlo do najemne pogodbe oziroma do dokončnih "uradnih" pogajanj o najemu stavbe.

Računsko sodišče je dalo negativno mnenje tudi za precej sporen najem nesojene nove upravne stavbe MNZ na Litostrojski cesti, kamor naj bi se novembra poleg ministrstva za okolje in prostor (MOP) skupaj z organi (uprava za jedrsko varnost, inšpektorat za okolje in prostor) preselila še Statistični urad RS (Surs) in Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). Gradnja oziroma najem omenjene poslovne stavbe sta bila prav tako precej nenavadna, saj je bila njen investitor državna Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), MNZ pa naj bi jo najel od nje in se tako izognil javnemu razpisu. V primeru stavbe na Litostrojski je bil po mnenju računskega sodišča tudi kršen zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ker niso bili izdelani analize javno-zasebnega partnerstva in zakonsko določeni predhodni postopki.

Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča, meni, da bi morala država najemati poslovne stavbe tako, da bi pozneje postale njena last.

"Najem s postopnim odkupom"

Poleg postopkov izbire oziroma gradnje stavb namenjenih državnim organom je za davkoplačevalce zagotovo najbolj sporna višina najemnine, ki jo mora oziroma naj bi jo država plačevala za najem omenjenih stavb. "V primeru Litostrojske bi glede na višino najemnine seštevek mesečnih najemnin po približno 12 letih in pol lahko že izenačili z vrednostjo poslovne stavbe. Vse nadaljnje mesečne najemnine že lahko pomenijo preplačilo vrednosti stavbe oziroma pokrivajo nekatere druge stroške, povezane s samo stavbo. Kar zadeva Dimičevo, pa je najemnina takšna, da se seštevek mesečnih najemnin po 9,3 leta oziroma manj kot po desetih letih že izenači s poslovno vrednostjo stavbe," je povedal predsednik računskega sodišča. Tako visoki zneski po njegovih besedah praktično predstavljajo najem stavbe s postopnim odkupom, po obliki pa takšen najem lahko predstavlja tveganje za obliko prikritega zadolževanja.

Priporočajo preoblikovanje najema

Računsko sodišče se ob reviziji najemanja poslovnih stavb na Dimičevi in Litostrojski ni odločilo za zahteve po kakšnih drastičnih ukrepih, kot je na primer takojšnja prekinitev najemne pogodbe.

Stavba na Litostrojski: po 12 letih in pol bi se seštevek najemnin izenačil z vrednostjo objekta.

Vladi oziroma MNZ so tako predlagali, naj preuči vse možnosti, da bi najem prostorov na Dimičevi preoblikovali tako, da bi nekoč država postala njihov lastnik. "Računsko sodišče je MNZ dalo določena priporočila, ker ni moglo poseči po popravljalnih ukrepih. Morebitna zahteva za razveljavitev ali spremembo pogodbe za poslovni najem pa ni odvisna le od enega pogodbenega partnerja, temveč od obeh," je odločitev komentiral Šoltes. Vlada pa naj bi v bodoče pred začetkom iskanja primerne lokacije za poslovne prostore pravočasno ugotovila svoje dejanske potrebe in izdelala strategijo, kako zadovoljiti potrebe.