Zlasti pri otrocih in mladih je cena pomemben dejavnik izbire živil, ugotavlja Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja, ki sodeluje v strokovni skupini za pripravo predlogov glede trošarin. Višje trošarine so zato po njeni oceni primeren ukrep, za katerega se odloča vse več držav. Kot primer je izpostavila Dansko, kjer so se odločili za postopni, 25-odstotni dvig davkov na živila z visoko vsebnostjo sladkorja in maščob.

Visok krvni tlak že pri otrocih

"Če se posameznik nagiba k energijsko gostim živilom z velikim deležem sladkorja, maščob in soli, ima več možnosti, da ga bodo doletele debelost in različne kronične bolezni. Če upoštevamo ceno glede na kilokalorijo oziroma energijsko vrednost, pa ugotovimo, da so v primerjavi s sadjem in zelenjavo različni močno procesirani izdelki z dolgim rokom trajanja zelo poceni. Ob visokih energijskih vrednostih imajo ti izdelki nizke hranilne vrednosti, saj med drugim premorejo le malo vitaminov in mineralov. Primer takšnih izdelkov so razne sladke ploščice ali čips s sirom. Ta ima lahko med štiristo in petsto kilokalorijami na 100 gramov, kar je pri otrocih lahko že četrtina dnevne porabe energije," je pojasnila Gabrijelčič-Blenkuševa.

Prednost Slovenije pred mnogimi drugimi razvitimi državami je, da ljudje še vedno ohranjajo kuhanje, izdelki "za v mikrovalovko" pa še niso razširjeni. Dobro je tudi, da je pri nas urejena šolska prehrana s kuhanimi obroki, ugotavlja Gabrijelčič-Blenkuševa. Kljub temu pa se debelost pri otrocih naglo povečuje. Tega ne gre jemati zlahka, saj imajo mnogi debeli otroci visok krvni tlak, zamaščena jetra, pri marsikaterem pa se razvije tudi sladkorna bolezen tipa dve, ki so jo včasih imeli le odrasli. Glavna "napaka" pri prehrani, ki prispeva k naraščanju debelosti otrok, je pretiravanje s sladkimi izdelki, še zlasti s sladkimi pijačami. Če jih ne bi več pili, bi bilo debelih otrok v Evropi za tretjino manj, je izračunala stroka. Gabrijelčič-Blenkuševa je ob tem spomnila na ugotovitve ljubljanske pediatrične klinike, da znaša vnos teh pijač pri dekletih 51 odstotkov vseh popitih tekočin, pri dečkih pa kar 69 odstotkov. To je povezano z močnim oglaševanjem teh pijač, hkrati pa smo po besedah Gabrijelčič-Blenkuševe v razvitem svetu nekako pozabili, da je pijača, s katero se najbolje odžejamo, voda. S sladkimi pijačami pa se redimo celo hitreje kot s slaščicami: "Torto ali potico mora telo vseeno prebaviti, pri sladki pijači pa se sladkor takoj absorbira. Raven sladkorja v krvi se zelo hitro dvigne, presežek pa se začne nalagati v maščobe. Poleg tega pa lahko že s pol litra sladkane pijače dobimo toliko kalorij kot s 'konkretnim' kosom pice, čeprav nimamo takšnega občutka."

Po sladkem hitreje lačni

Vodja službe bolniške prehrane in dietoterapije v UKC Ljubljana Mojca Blatnik poudarja, da se višje trošarine ne bi smele izgubiti v proračunu: "Trošarine podpiram, dobro pa bi bilo, da bi ob tem znižali cene bolj zdravih živil ali pa trošarine namenili za preventivne programe, s katerimi bi ozaveščali otroke in mladostnike." Če bi bila zdrava hrana cenovno dostopnejša, bi ljudje raje posegali po njej, predvideva Blatnikova. Po njeni oceni so primerna "tarča" višjih trošarin sladke gazirane pijače, čipsi in tudi vode z okusi, ki so prav tako sladkane. Kot dodaja, pa ljudje z debelostjo nimajo težav le zaradi izbiranja nezdravih živil, ampak prevelikega vnosa hrane nasploh. Če bi kupili in zaužili le to, kar v resnici potrebujemo, in z jedilnika črtali nekoristno hrano oziroma "prazne kalorije", kakršne so na primer sladke pijače ali čips, bi za hrano porabili manj denarja, ugotavlja Blatnikova. K razkoraku med potrebami in zaužito hrano lahko prispevajo tudi živila, ki jih pojemo: "Sladka živila zelo hitro prehajajo v kri, a nato raven krvnega sladkorja tudi zelo hitro pade. Več ko jih pojemo, bolj smo lačni in zato jemo še več. Pri polnozrnatih živilih občutek sitosti traja dlje." Kot pravi Blatnikova, ni sicer nič hudega, če posameznik kdaj popije kakšen deciliter sladke pijače ali poje košček čokolade, ni pa dobro, da na dan popije veliko plastenko in poje celo čokolado.

Poleg tega, da v Sloveniji pojemo preveč sladkarij, jemo tudi preveč mastne in slane hrane, opaža Blatnikova: "Zelo radi imamo tudi ocvrto hrano, ki ni priporočljiva, obroki pa so nepravilno razporejeni prek dneva. Prevečkrat izpuščamo zajtrke, ki bi moral pri odraslem pokriti od 25 do 30 odstotkov celodnevnih energijskih potreb."

V UKC Ljubljana se pogosto srečujejo z bolniki, ki so zboleli zaradi nezdravih prehranjevalnih navad. Kljub temu mnogi od njih zelo težko sprejmejo ustreznejšo prehrano, opaža Blatnikova: "Zgodilo se je že, da so starši zahtevali, naj njihov otrok, ki ima težave zaradi debelosti, dobi smoki. Prehrano pripravljamo v skladu s priporočili, zato dajemo bolnikom sadje in zelenjavo, pomfrita ne cvremo, hrana je manj slana in mastna, kar pa marsikomu ne ustreza. Bolnišnična prehrana se jim zdi brez okusa, čeprav je taka, kot bi jo morali imeti tudi doma."

Zadnjo besedo bodo imeli finančniki

Morebitne višje trošarine bodo na koncu odvisne od odločitve ministrstva za finance, strokovna delovna skupina pri ministrstvu za zdravje pa pripravlja predlog, pri katerih izdelkih so smiselne. V predlogu nadgradnje zdravstva so kot možnost omenjene nove trošarine na pijače z dodanim sladkorjem in sladke izdelke, dvig že obstoječih trošarin na alkoholne pijače in tobačne izdelke, uvedba trošarine na ustekleničeno vodo ali trošarina na živila z visokim deležem nasičenih maščob. "Tudi strokovnjaki v tujini te usmeritve pozdravljajo. Države imajo različne pristope, večinoma pa so se odločale za trošarine in ne za subvencije. V nadgradnji smo navedli vsa možna področja za dvig trošarin, vsekakor pa ta denar ne sme biti porabljen za krpanje luknje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, primarno pa tudi ne za krpanje lukenj v proračunu," je dejal minister za zdravje Dorijan Marušič.