Sumom sledila premeščanja
Duhovnika - imenovali ju bomo P. P. in N. N. - sta bila spolnih zlorab mladoletnikov osumljena že pred časom. Po naših podatkih so bili o njunih domnevnih spornih dejanjih pristojni v ljubljanski nadškofiji obveščeni že v času nadškofa Alojza Urana, a se ni zgodilo nič. Oba sta bila kot župnika le premeščena. P. P. so iz župnije v okolici Ljubljane premestili v nekoliko bolj odročno gorenjsko župnijo, nato pa se je funkciji župnika - v času nadškofa Urana - "odpovedal" (tako je leta 2008 pisalo v cerkvenih oznanilih) in prevzel vodenje še bolj odročnega škofijskega duhovno-izobraževalnega počitniškega doma, v katerem organizirajo duhovne vaje za ministrante in duhovnike pa tudi tečaje in počitniške programe za šolsko mladino, družine z otroki, upokojence... N. N. še vedno vodi manjšo gorenjsko župnijo (pravzaprav duhovnijo).
Na nadškofiji so sume zoper oba duhovnika prvič temeljito raziskali po Uranovem nenadnem (in do danes uradno nepojasnjenem) odhodu, torej v času nadškofa Antona Stresa, in z njimi v obeh primerih seznanili tudi rimsko Kongregacijo za nauk vere, kar pomeni, da so se sumi obakrat izkazali za utemeljene. Po naših informacijah so se v Rimu odzvali dokaj hitro in nadškofu naložili, naj oba postopka nadaljuje. Tu se je zataknilo. Pismo z jasnimi navodili o nadaljevanju obeh postopkov je po naših informacijah iz Rima prišlo že v začetku leta, in vendar se postopka zoper duhovnika do danes nista nadaljevala oziroma končala. In čeprav je utemeljenost sumov potrdil tudi Rim, sta oba moža še vedno na "položajih", ki jima omogočata tudi stike z nič hudega slutečimi mladoletniki.
Zlasti med župniki v ljubljanski nadškofiji zaradi premalo odločnega odzivanja nadškofije na razkrite sume pedofilije med duhovniki vre. Mnogi namreč po tihem in že tudi naglas zahtevajo, da se "nesnaga v duhovniških vrstah" počisti - zaradi otrok pa tudi zato, ker umazanija prikrivanja lahko pljusne na vso Cerkev in na vse duhovnike. Govorice o obeh domnevnih pedofilih namreč krožijo že lep čas.
V Cerkvi skopi s pojasnili - z razlogom
Z informacijami, ki smo jih zbrali in potrdili pri več virih, smo se obrnili tudi na ljubljansko nadškofijo. Pot do odgovorov ni bila najlažja. Ko smo v petek poklicali dr. Andreja Sajeta, vodjo tiskovnega urada SŠK in pobudnika ustanovitve ekspertne skupine za pomoč pri reševanju spolnih zlorab v Cerkvi, ter ga seznanili z našimi informacijami, jih ni zanikal, komentiral pa tudi ne, niti neuradno. Po krajšem razmisleku nas je prosil, naj vprašanje pošljemo po elektronski pošti, kar smo tudi storili. Na splošno vprašanje - glede odzivanja Cerkve na prijave spolnih zlorab - pa je ponovil, kar je povedal že večkrat: prijavitelje spolnih zlorab seznanijo s cerkvenim in civilnim postopkom, na organe pregona pa se obrnejo le, če žrtev oziroma njeni skrbniki to dovolijo.
Na msgr. Sajeta smo naslovili pet jasnih vprašanj. Zanimalo nas je, ali so cerkvena postopka zoper omenjena duhovnika sprožili (tedaj tega še nismo vedeli) in kdaj; kakšnih spolnih zlorab oziroma kaznivih dejanj sta osumljena; ali so ju do konca postopka umaknili iz dejavnosti, v katerih bi lahko prišla v stik z otroki; in ali so se obrnili na civilne organe pregona. Zanimalo nas je še, koliko prijav spolnih zlorab so dobili v zadnjem času, zoper koliko duhovnikov so sprožili postopek in koliko se jih je končalo s sankcijami. Dr. Sajetu smo tudi zagotovili, da v skladu z določili novinarskega kodeksa identitete osumljenih duhovnikov ne bomo izdali. Odgovora od dr. Sajeta nismo dobili.
Na papirju vse jasno
Sporočil nam je namreč, da ni pristojen za dajanje informacij o spornih zadevah, saj presegajo pristojnosti ekspertne vsebine, ki je le svetovalni organ, in nas obvestil, da je naša vprašanja posredoval pristojnim v nadškofiji. V imenu nadškofije nam je odgovoril tiskovni predstavnik Boštjan Prevc, a tudi od njega zahtevanih pojasnil (v tem prvem poskusu) nismo dobili, kajti "vsako omenjanje konkretnih imen bi pomenilo poseganje v osebne podatke". Izčrpno pa nam je razložil, kako nadškofija - načeloma - ravna ob prijavah spolnih zlorab.
Vsako tovrstno prijavo obravnavajo v skladu z navodili Svetega sedeža, ki so bila objavljena tudi v cerkvenem uradnem listu, v Sporočilih slovenskih škofij št.7/2011. Ta navodila predvidevajo, da škof določi preiskovalca, ki razišče primer in poda mnenje. Škof po potrditvi suma dokumentacijo pošlje na Kongregacijo za nauk vere v Rim, ki nato odobri nadaljevanje postopka in nakaže, kako naj se primer v nadaljevanju vodi. Tako je bilo po zagotovilih g. Prevca v vseh primerih, ki so jih prijavili kongregaciji za nauk vere. Če gre za sum pedofilije ali nasilja nad mladoletnimi otroki, škof iz preventivnih razlogov duhovnika umakne iz vseh dejavnosti, v okviru katerih bi bili mladoletni lahko ogroženi. Ko je sum potrjen, pa se duhovnika kaznuje tako, da se mu onemogoči "vsako pastoralno delo, ali vsaj tisto, kjer bi lahko ogrožal mlade ljudi, odvisno od teže in resnične nevarnosti ponovitve takih dejanj". Prijavitelja ali prijaviteljico tudi obvestijo, da ima "pravico prijave civilnim organom pregona, če zadeva (na osnovi veljavne civilne zakonodaje) ni zastarana". Po Prevčevih zagotovilih so vsi prijavitelji, ki so začeli postopek na cerkvenem sodišču, izrazili željo, da se postopek izpelje samo na cerkveni ravni.
S tem odgovorom nismo bili zadovoljni. V Cerkvi so se namreč izmaknili odgovorom, ki pomagajo razumeti, ali je Cerkev ob prepoznanih sumih ravnala odgovorno, med njimi zlasti pomembnemu: ali so otroke v skladu z navodili Svetega sedeža ustrezno zavarovali pred osumljenima. Zakaj nam tega odgovora niso posredovali, je pokazalo nadaljevanje naše novinarske preiskave. Osumljena duhovnika lahko pri svojem delu še vedno prihajata v stik z otroki, kar pomeni, da cerkveno določilo, ki govori o preventivnem umiku osumljenega duhovnika, dejansko ni bilo spoštovano.
Nadaljevanje jutri: Duhovnika z domnevnimi pedofilskimi nagnjenji P. P. naj bi nadškof Stres po uradnih zagotovilih ljubljanske nadškofije že pred časom pozval, naj zapusti "duhovno-izobraževalni dom", in mu zagrozil s suspenzom, če tega ne bo storil. Grožnja je ostala na papirju.
