Rock Otočec je mimo, ste zadovoljni z obiskom in potekom festivala?

Z obiskom sem zadovoljen, zaradi poteka pa srečen. Kljub temu da je v petek 3 ure padal dež in v soboto eno uro, je bilo letos obiskovalcev za 20 odstotkov več kot lani.

Letos so Rock Otočec krasila najbolj zveneča imena doslej. Na prvem mestu so Guano Apes, sledijo The Subways in The Toasters – kakšen odziv ste dobili od njih, kaj menijo o festivalu?

Vsi so se nam zahvalili za vse, kar so doživeli tukaj. Pevka skupine Guano Apes je dejala, da je Otočec takšna idilična lokacija, kjer si želi nastopati vedno. Mislim pa, da je bil eden glavnih presežkov festivala, ko so člani skupine The Subways po svojem energijsko nabitem nastopu prišli pod glavni šotor med obiskovalce. S pevcem Billyem sva se pripeljala vsak na svojem mopedu, se povzpela na šank, kjer so se nama ob festivalski himni pridružili tudi drugi obiskovalci. In potem je sledilo nepozabno skupno rajanje, na katerem je frontman skupine The Subways vztrajal do 5h zjutraj. To se redkokje zgodi.

Kot rečeno, Rock Otočec 2011 je minil, zdaj si boste verjetno privoščili malo oddiha. Si boste privoščili kakšen dopust, kam boste šli?

Deseto leto zapored bom obiskal prijateljski festival Suoni Nella Notte, ki se dogaja v malem mestecu Cerretto Guidi pri Firencah. Od skupin, ki so prišle k nam preko tega festivala (eden izmed predizbornih koncertov) se obiskovalci zagotovo spomnijo skupine Plebs. Letos pa so močan vtis pustili Zoopark, ki so nastopili v soboto kot prvi in bili za nekatere celo najboljša skupina sobotnega dne.

Čez nekaj časa pa spet v lov za zvezdami Rock Otočca v prihodnjem letu. Se po toliko letih še dolgo vidite pri organizaciji Rock Otočca, kje iščete motiv?

Motiv je v tem, da mi je na Rock Otočcu zelo prijetno. In to vedno bolj, saj so dela in naloge vedno bolj porazdeljene. Pričakujem, da bom čez 20 let le še prejel spoštovano vabilo z vsem udobjem zraven.

Se je Rock Otočec skozi leta kaj spremenil, kako bi opisali to evolucijo?

Po prvih letih glasbenega vzpenjanja, je bil Rock Otočec v letih 2004 do 2010 predvsem festival s številnimi dodatnimi dejavnostmi, angažirano vsebino, zanimivimi igrami in dogodki, s klimo, ki je bila prijazna, rajska, vendar s skupinami, ki po svetovni slavi niso dosegale skupin iz leta 2001. Letos je moralo priti do preloma in na oder smo pripeljali skupine, ki so bile najmočnejše doslej. Naslednje leto smo del Evropske prestolnice kulture. Zadržati bomo morali kvaliteto, z rock opero Anton Podbevšek Teatra Matjaža Bergerja narediti presežek in poskrbeti za še več udobja in različnega dogajanja.

Oglejte si galerijo petkovega dogajanja na Rock Otočcu

Kakšen je vaš odnos do 'instant zvezdništva' prek različnih resničnostnih oddaj v Sloveniji?

Moj odnos je primeren, na žalost pa je manj primeren velikega dela publike, ki je bila nekoč bolj festivalska, razmišljajoča, vsebinska. O tem smo imeli letos na Rock Otočcu mednarodni posvet in prislužili smo si pohvalo Igorja Vidmarja, da smo eden redkih festivalov, ki želi obiskovalce vzpodbuditi k razmišljanju.

Se še dolgo vidite v politiki ali vas morda vleče še v kakšno drugo smer?

V politiki je veliko slabih in dobrih stvari. Gotovo, da je lepše na Rock Otočcu. Ne vem. Sem precej "miren" glede odločitve. Poti v življenju je več. Včasih je potrebno izbrati tudi težjo pot, kar se dolgoročno pokaže za pravilno. Ne le ekonomija, ljubezen naj bo vodnik.

Kje se v prihodnosti vidi stranka Zares?

Na svoji poti, ki je pot vztrajanja, kljub nerazumevanju le-te s strani mnogih volivk in volivcev, ki so bili k tovrstnemu dojemanju naše stranke spodbujeni s strani tistih, ki jim je Zares stopil na prste. Prepričan sem, da bo nekega dne večini državljanov jasno, kaj se je dogajalo. Vsi pa itak nikoli ne razumejo vsega.

Kaj vi osebno menite o izstopu stranke Zares iz vladajoče koalicije?

Odločitev je bila izbira med dvema slabima možnostima. Ali oditi, ker se ne strinjaš z načinom dela oziroma s tistim, kar ni bilo narejeno in se je zaradi različnih interesov pometalo pod preprogo. Kljub vztrajanju nam ni uspelo ustaviti pogubnega projekta TEŠ 6. Celo več - zagovornikom, ki so delali predvsem za lastne interese je uspelo prepričati ljudstvo, da se želimo polastiti vseh sladkosti tega velikega projekta. Ljudem ni bilo omogočeno razumeti, da mi nasprotujemo Teš 6. In če Teš 6 ni, tudi kosa pogače ni!

No, torej - če ostanemo, bomo delali nekaj, s čimer se ne strinjamo. Če pa gremo ven, bomo poslušali, kako podgane zapuščajo ladjo.

In za konec - kaj bi se po vašem mnenju moralo spremeniti na naši politični sceni, da bi se državljanom povrnilo zaupanje v politiko na Slovenskem?

Predsednik Golobič je že januarja opozarjal na nujnost odprave blokad s spremembo volilne in referendumske zakonodaje. Aprila je pozval k umiku predsednikov koalicijskih strank v prid racionalnejšega dojemanja državljanov pri sprejemanju pmembnih odločitev. Sicer pa sta v Sloveniji dva politična svetova. Dejanski, in tisti, kakršnega je uspelo ustvariti nekaterim pogromaškim medijem in politikom, ki z mnogimi manipulacijami uspejo ubijati svoje politične nasprotnike. Na žalost se čutijo tudi posledice nekdanjega totalitarizma, ko je bilo vse tako enostavno - "kar je pisalo, je bilo pač res". Morda bosta leta demokracije in poglobljena medijska vzgoja v šolstvu kaj izboljšala situacijo in prispevala k premiku pri dojemanju - od vtisa k dejanskemu.