Civilna iniciativa namreč poziva predsednika vlade Boruta Pahorja, naj slovenska vlada razglasi Kolizej za spomenik državnega pomena.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vodja komisije Breda Mihelič z Urbanističnega inštituta RS, je komisija pripravila oceno spomenika po kriterijih, ki jih za vrednotenje in izbor spomenikov svetovne dediščine uporablja Unesco in prišla do sklepa, da ima Kolizej nedvomno vrednote, ki presegajo lokalni in regionalni pomen.

Kolizej je po prepričanju komisije posebej pomemben s tipološkega in tudi avtorskega vidika. Je namreč edini še ohranjeni primer monumentalne večnamenske zgradbe za različne dejavnosti iz sredine 19. stoletja na območju nekdanje Avstro-Ogrske. Kot stavbni tip je neke vrste predhodnik poznejših delavskih domov in narodnih domov.

Kolizej je delo arhitekta Johana Benedikta Withalma (1771-1865), ki je leta 1839 zgradil tudi Kolizej v Gradcu in prav tako v Gradcu leta 1846 postavil t.i. Železno hišo, ki velja za pionirsko delo na področju uporabe železnih konstrukcij v srednjeevropski arhitekturi. Withalmov opus je zato pomemben za arhitekturo štajerskega in širšega srednjeevropskega prostora, je komisija zapisala v poročilu.

V komisiji so bili še Sonja Ifko z ljubljanske fakultete za arhitekturo, Bruno Maldoner z avstrijskega ministrstva za izobraževanje, umetnost in kulturo, Luca Rinaldi z uprave za arhitekturno in krajinsko dediščino Furlanije-Julijska krajine in poročevalka Tatjana Adamič z ljubljanske območne enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Ljubljanska območna enota ZVKDS je na podlagi mnenja omenjene komisije po besedah predsednika Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva Mateja Klemenčiča na ministrstvo za kulturo poslala predlog, naj razglasijo objekt za spomenik državnega pomena, z ministrstva pa je prišla informacija, da tudi če bi Kolizej razglasili za spomenik državnega pomena, to ne bi spremenilo odločitve, ki so jo že podpisali, da se Kolizej lahko poruši. Sam je, kot je dejal, sicer prepričan, da to ni zadnja beseda ministrstva.

Sicer pa je, da bi preprečilo porušitev Kolizeja, Slovensko umetnostnozgodovinskego društvo na Upravno enoto Ljubljana vložilo pritožbo na gradbeno dovoljenje za rušenje Kolizeja. Slednjega je upravna enota Kranjski investicijski družbi izdala 22. aprila. Njihova pritožba je bila po Klemenčičevih besedah zavrnjena z obrazložitvijo, da niso stranka v postopku, vendar so ponovno pritožili in v pritožbi dokazovali, da imajo kot stanovsko društvo pravico do pritožbe v tej zadevi. O tem, kaj se z njihovo pritožbo dogaja, nimajo podatkov, dobili so le obvestilo, da je bila z ministrstva za okolje in prostor zadeva posredovana upravni enoti.

Kot je povedal vodja civilne iniciative Leo Šešerko pričakujejo, da do rušenja ne bo prišlo, dokler gradbeno dovoljenje zanj ne bo pravnomočno. Sami tudi ne vidijo nobene možnosti, da Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo ne bi bilo priznano kot stranka v postopku glede na pravno situacijo in glede na precedenčne primere, sicer pa nameravajo, kot je poudaril zadevo peljati do ustavnega sodišča.