Minister za razvoj in evropske zadeve se je osredotočil tudi na argumente v kampanji, da vlada nima dovolj verodostojnosti pri zagovarjanju sprejete pokojninske reforme.

Opozoril je, da opozicijska SDS poudarja, da reforma ni potrebna, a je po njegovih besedah leta 2005 sedaj veljavni sistem v tedanji preureditvi poslabšala in v časih najboljše rasti zmanjšala njegovo vzdržnost.

Van Rompuy: Tudi v primeru padca pokojninske reforme na referendumu, bo ta slej ko prej na dnevnem redu.

Ob koncu kampanje pa je SDS kot alternativo sprejeti pokojninski reformi začela zagovarjati predlog za individualne osebne pokojninske račune.

Gaspari je javnost danes opozoril, da ne gre za odličen predlog, ki bo rešil vse nakopičene probleme in pri tem še manj obremenjeval javne finance. Da temu ni tako, je mogoče po njegovih besedah tudi empirično dokazati.

Gapari: Sistem individualnih osebnih pokojninskih računov je manj solidaren

Sistem individualnih osebnih pokojninskih računov je po njegovem prepričanju manj solidaren in zahteva več javnofinančnih sredstev, je pa res lahko bolj pregleden. Poleg tega kot prednosti navaja še spodbujanje odgovornosti posameznika za lastno zagotavljanje varne starosti in za vplačevanje v pokojninsko blagajno.

Istočasno pa opozarja, da bi bila uvedba tega sistema zelo zapletena, zahtevna in draga. V SDS kot primer dobrega delovanja tega sistema navajajo Švedsko, a Gaspari odgovarja, da so tam plače in posledično prispevki bistveno višji, hkrati pa se Švedi upokojujejo pozneje kot Slovenci.

Glede pomanjkljive solidarnosti je pojasnil, da bi imela večina slovenskih upokojencev nižje pokojnine kot v trenutnem sistemu, veliko ljudi pa na računu sploh ne bi zbralo dovolj sredstev za dostojno pokojnino.

Peterle ne bo podprl pokojninske reforme, ker ta preveč ukvarja z odhodkovno stranjo.

Opozarja tudi, da sistem ne omogoča, da vsakdo prejme tolikšno pokojnino kot je zanjo vplačal, saj gre za sistem prerazporeditve in ne zavarovanja. Sistem bi po njegovih navedbah zahteval tudi preko milijarde evrov državne intervencije, da bi se zagotavljala minimalna socialna varnost. Opozoril je tudi, da na referendumu ne bodo odločali tisti, ki bodo v prihodnje večinoma vplačevali v pokojninsko blagajno, ker so premladi. To je iz medgeneracijskega vidika nepravično, je dodal.

Pokojninska reforma: "Vsega imam zadosti in niti več ne razmišljam o tem"

Križanič: Pokojninska reforma modernizira in ohranja socialno državo

Minister za finance je medtem zatrdil, da pokojninska reforma modernizira in ohranja socialno državo. Tistim, ki jo želijo ohraniti na trenutni ravni, sporoča, da naj v nedeljo glasujejo za reformo. Minister za delo, družino in socialne zadeve pa je dodal, da se s spremembo pokojninskega sistema ščiti celoten sistem socialne varnosti, saj sta medsebojno zelo prepletena. Opozoril je tudi, da alternativnih predlogo tej reformi ni, načelno govorjenje brez konkretnih drugih rešitev pa se mu zdi norčevanje iz državljanov.

V petih stavkih po njegovih besedah ni moč predlagati sprememb pokojninskega sistema, ki je zajet v 431 členih. Predlogi, ki so se pojavljali v kampanji, ne rešujejo vprašanja stabilnosti pokojninske blagajne in ne povedo ničesar o zagotavljanju virov za zaustavljanje padanja pokojnin.

Na koncu zato poziva volivce naj podprejo reformo, da bomo lahko "vsi z mirno vestjo gledali v oči" upokojencem, ki imajo v odsotnosti reforme že slabše usklajevanje pokojnin, delavcem, ki so pred upokojitvijo in bodo prejemali nižje pokojnine, in srednji ter mladi generaciji, ki se jim s prezgodnjim upokojevanjem nalaga težko breme "dražjega financiranja pokojnin in zmanjšanja sredstev za nova delovna mesta".

Predsednik republike Danilo Türk je državljane in državljanke pozval k udeležbi na referendumih.

Glede transferjev iz proračuna v pokojninsko blagajno je Križanič dejal, da hitrega zmanjšanja ob potrditvi reforme ne bo, se bo pa ločilo sredstva za socialne transferje in pokojninsko blagajno. V štirih do petih letih pa meni, da se bo blagajna stabilizirala in se bodo transferji zmanjšali. Lani je šlo iz proračuna v pokojninsko blagajno 1,3 milijarde evrov.

Na trditve, da bi se dalo z boljšim pregonom sive ekonomije zagotoviti dovolj sredstev tudi za stabilne pokojnine, je finančni minister dejal, da bi lahko modernizacija informacijskega sistema davčne uprave, davčne blagajne in okrepljen nadzor bistveno zmanjšali obseg davčnih utaj, vendar pa pokojninske blagajne s pregonom dela na črno ni moč stabilizirati.

Svetlik: neposredno povezovanje politike zaposlovanja in upokojevanja ni mogoče

Na argument, da bi se morali starejši prej upokojevati, zato da bi se lahko mlajši hitreje zaposlovali, je Svetlik odvrnil, da neposredno povezovanje politike zaposlovanja in upokojevanja ni mogoče. Podal je primer Španije, kjer so reformo sprejeli kljub rekordni brezposelnosti.

Preprosta zamenjava stari za mlade ni možna, saj se s tem poveča nestabilnost pokojninske blagajne, je še dejal in sklenil, da je treba delati na obeh frontah in tako povečati stopnjo zaposlenosti.

Pokojninski reformi le tretjinska podpora volilcev, poleg tega ankete za nedeljski referendum napovedujejo približno 50-odstotno udeležbo.