Premier je na današnji novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da bo kot premier poskušal storiti vse, da se zmanjšajo škodljive posledice tako v domačem kot v mednarodnem prostoru, če bo pokojninska reforma na nedeljskem referendumu padla.

Če bo ocenil, da slabih posledic ne more "omejiti do mere, ki bi dopuščale, da bi lahko slovenska politika naprej regulirala našo usodo, ampak se bo iz meseca v mesec bolj kazalo, da bodo postali gospodarji usode drugi tako kot v nekaterih drugih državah, potem njegov interes ni ni ostati na oblasti za vsako ceno".

Takrat bo, kot je napovedal, pošteno povedal ljudem, da je prišlo do pomembnega premika in bo njihovo odločitev tudi spoštoval. Ob tem dodaja, da bodo takrat morali prevzeti odgovornost tisti, ki so prispevali k temu, da se je to zgodilo. "Kajti očitno menijo, da imajo odgovore na vprašanja, ki so zastavljena, na katera smo mi odgovorili, pa se oni z njimi ne strinjajo," je dejal.

Sicer pa premier ocenjuje, da je vlada razmeroma dobro opravila z izzivi v prvih dveh letih in pol. Meni, da je nalogo dobro opravila tudi zato, ker je kot premier pravilno zastavil prioritete reševanja problemov. Prav tako meni, da približno ve, kaj se bo zgodilo v Sloveniji in v mednarodni skupnosti v prihodnjih nekaj letih.

Po njegovem mnenju je "najboljši voditelj za to, da speljem Slovence in Slovenijo skozi čeri, ki prihajajo. Če ne bi menil tako, bi se zaradi strahu ali pa zaradi spoznanja svoje nesposobnosti umaknil".

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik se še ni odločil, ali bo v primeru padca pokojninske reforme na nedeljskem referendumu.

Na vprašanje, ali je res, da se v Bruslju dogovarja za službo pri visoki predstavnici Evropske komisije za zunanjo politiko, pa Pahor odgovarja, da mora človek zmeraj razmišljati o alternativah.

Pojasnjuje, da gre za morebitno službo v zasebnem in ne javnem sektorju. Tako o tem razmišlja postransko, kolikor mu dopušča položaj, da ne bi prišlo do konflikta interesov. Sicer pa zatrjuje, "naj slovenski davkoplačevalci ne skrbijo, da bom pristal na njegovih plečih".

Pahor in Svetlik Slovence pozvala k podpori pokojninski reformi

Predsednik vlade Borut Pahor in minister za delo Ivan Svetlik sta pred nedeljskim referendumom na novinarski konferenci po seji vlade državljanke in državljane še enkrat pozvala k podpori pokojninski reformi. Premier državljane prosi, naj zaupajo njegovi presoji, da je pokojninska reforma koristna.

Pahor je državljanke in državljane zaprosil, da zaupajo njegovi presoji, da je sprejetje pokojninske reforme koristno za vse, zlasti pa za tiste, ki živijo v težkih pogojih. Drugačna odločitev bi po njegovih besedah pomenila, da se rešitev problema, ki se bo iz dneva v dan povečeval, odlaša.

Pokojninska reforma ne bo rešila vseh problemov, njena zavrnitev pa bo poglobila prav vse probleme, je poudaril Pahor. Mnenja sicer je, da za uspeh pokojninske reforme obstoji zgolj "šivankino uho" možnosti, a se bo za reformo boril do zadnje minute. Želi si, da bi uspeli in da ne bi Slovenija prišla v situacijo, ko bi o naši usodi odločali tuji državniki, kot je to že v primeru nekaterih držav.

Če prvak opozicije, predsednik SDS Janez Janša meni, da pokojninska reforma ni potrebna, če pa že, kot glavni instrument predlaga individualne račune, se strateško moti v presoji razmer doma in v mednarodni skupnosti, pravi Pahor.

Jasno je, je opozoril Pahor, da si od pokojninskih računov lahko več obetajo premožnejši, ki si zaradi višjih dohodkov lahko privoščijo, da prihranijo za starost. Manj premožni pa si tega ne morejo privoščiti.

Svetlik: Prednost reforme je tudi postopnost sprememb

Svetlik pa je glede navideznih pokojninskih računov dodal še, da "ne dajo niti centa več v pokojninsko blagajno", predlagatelji pa ne povedo, kje bi vzeli denar za t. i. državne pokojnine", ki bi jih morali ob tem uvesti, da bi zagotovili pokojnine za tiste, ki ne bi imeli dovolj svojih vložkov.

Minister je še poudaril, da je glas za pokojninsko reformo glas za to, da se zaustavi padanje pokojnin in da se postopno doseže njihova rast, pa tudi glas za to, da bodo pokojnine zanesljive in jih ne bo treba več omejevati z interventnimi zakoni.

Kot prednost reforme je izpostavil tudi postopnost sprememb, brez "bolečih rezov". Poudaril je, da bodo lahko industrijski delavci, tistih, ki delajo v najtežjih pogojih, starostno upokojitev brez vsakega odbitka dosegli že pri starosti 60 let (moški) oz. 58 let (ženske).

Glas proti pokojninskemu zakonu pa po njegovem pomeni nadaljnje zniževanje pokojnin, kar je vgrajeno v obstoječi pokojninski zakon, nevarnost poseganja z interventnimi ukrepi in ogrožanje socialne države.

Svetlik je odgovoril tudi na nekatere očitke sindikatov in predlog opozicijske SDS za individualne račune. Med drugim je dejal, da so pogovori tekli dve leti. Obžaluje, da se niso uspeli dogovoriti, a s sindikalne strani do danes niso prejeli "konsistentnega alternativnega predloga za urejanje pokojninskega sistema, da bi bila pokojninska blagajna vzdržna in ne bi pokojnine več padale".

Pahor potrdil srečanje s Kosorjevo prihodnjo sredo

Premier Borut Pahor je danes na novinarski konferenci po seji vlade potrdil, da se bo prihodnjo sredo sešel s hrvaško kolegico Jadranko Kosor. Da se bosta Pahor in Kosorjeva 8. junija srečala v Gospiću, kjer bosta položila temeljni kamen za tovarno kamniškega Calcita, so že prejšnji teden navedli diplomatski viri v Zagrebu.

Kot je danes povedal Pahor, bo v sredo položil temeljni kamen za novo slovensko tovarno na Hrvaškem, ki dolga leta ni dobila dovoljenja, da bi tam postavila svoj objekt.

Ob tem je v nastopu pred novinarji, v katerem je sicer govoril o nedeljskem referendumu o pokojninski reformi, dejal, da so odnosi med hrvaško in slovensko vlado ter med obema narodoma po praktično 20 letih sedaj zgledni. To je po njegovih besedah tudi rezultat odločitve volivcev, ki so pred letom dni na referendumu podprli arbitražni sporazum o meji med državama.

Pahor in Kosorjeva sta se nazadnje sešla 1. aprila v Smederevu v Srbiji na srečanju t. i. personalne trilaterale, ki ga je gostil srbski predsednik Boris Tadić. Pogovarjali so se predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državami ter njihovem skupnem nastopu na tretjih trgih.

Srečanje v Gospiću je moč razumeti kot krepitev gospodarskega povezovanja med Hrvaško in Slovenijo, za kar sta se Kosorjeva in Pahor dogovorila tudi na zadnjem dvostranskem srečanju 23. oktobra lani v Lovranu na Hrvaškem.

Kamniški Calcit je štiri leta neuspešno poskušal dobiti hrvaška dovoljenja za gradnjo nove tovarne v Gospiću. Lokalne oblasti menda niso bile naklonjene tovarni, mnenje pa naj bi spremenili po letošnjem obisku v Kamniku, kjer so se seznanili z ekološko varnostjo tamkajšnje Calcitove tovarne.

Calcit sicer posluje na Hrvaškem od leta 2007, ko je v Ličkem Lešću pri Gospiću prevzel tovarno apna. V novo tovarno v Gospiću namerava podjetje vložiti deset milijonov evrov ter zaposliti približno 30 delavcev. Z obratovanjem naj bi tovarna začela v prvi polovici prihodnjega leta.

Kosorjeva in Pahor se sicer redno srečujeta od julija 2009, njun neposredni politični dialog pa je privedel tudi do sklenitve arbitražnega sporazuma o meji.