Do redne zaposlitve se je dokopal šele letos. Danes je Jože star 45 let. Čeprav je neformalno, vendar redno, delal v istem poklicu dobrih 20 let, se mu to ne bo štelo v pokojninsko oziroma zavarovalno dobo. Njegov delodajalec je dvajset let izigraval, celo kršil zakon o delovnih razmerjih in zakon o delu na črno, saj bi ga moral zaposliti takoj, ko je obstajal pogoj rednega delavnega razmerja. Danes ima zato Jože tri leta in pol pokojninske dobe, pri čemer pa je prva tri leta kot s. p. plačeval najnižje prispevke. "Glede na reformo se bom lahko upokojil leta 2030, pri starosti 64 let. Eno leto pridobim zaradi služenja vojske. Takrat bom imel 22 let in 5 mesecev pokojninske dobe, odmera moje pokojnine pa bo 45,5 odstotka. Če bi imel 40 let pokojninske dobe, kolikor bom sicer v resnici delal, pa bi imel 80 odstotkov. Pokojnina bo dodatno nižja tudi zato, ker sem tri leta kot s. p. plačeval prispevke od najnižje osnove. Sedaj pa bom moral za pridobitev 80 odstotkov pokojnine delati do svojega 82. leta in tako bom neprekinjeno delal kar 57 let," opisuje Jože Krajnc.

Dvojno kaznovani prekerni delavci

To je le eden od primerov, ki pooseblja opozorila strokovnjakov, da bo nova pokojninska reforma, če bo sprejeta, neusklajena s potrebami trga dela. V Sloveniji namreč vse bolj naraščajo sobotno, nedeljsko in nočno delo, mezdno delo po avtorskih pogodbah in prek študentskih servisov ter s tem število prekernih delavcev. Delodajalci so denimo aprila prijavili 15.399 prostih delovnih mest, od tega 81,5 odstotka za določen čas. Prav zaposleni za določen čas pa so najbolj nagnjeni k vrtiljaku menjav delovnih mest. V prvih štirih mesecih leta 2011 se je na Zavodu za zaposlovanje prijavilo 34.553 brezposelnih oseb, od tega se je 16.609 osebam iztekla zaposlitev za določen čas, navaja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Poleg tega se pri nas soočamo še s problemom "hiperespeizacije, napačno politiko spodbujanja s.p.-jev, fleksibilnim delom ali prikrito brezposelnostjo", opozarjajo v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo.

Aktivisti, združeni pod imenom Socialni center Rog, ki zastopajo pravice prekernih delavcev, opisujejo, da so v sistemu zaposlovanja in upokojevanja vse delavske in socialne pravice vezane na redno zaposlitev in tako pokojninska zakonodaja v obstoječi ali reformirani obliki nikakor ne vpliva na položaj delavcev v začasnih, honorarnih, fleksibilnih, negotovih in drugih nerednih oblikah zaposlitve. "Čeprav gre za naraščajočo obliko dela, med mladimi pa celo za prevladujočo, so prekerni delavci že zdaj izključeni iz vseh solidarnostnih mehanizmov države blaginje, torej tudi iz pokojninskega sistema," pravijo v Rogu.

Medtem pa predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl pravi, da je nova reforma že sicer slabo stanje celo še poslabšala. "Za nekoga, ki bo imel 30 let delovne dobe, v to pa vključenih nekaj zelo slabih let izplačil, bo po novi pokojninski reformi celo dvojno kaznovan. Prvič, ker se bo v izračun za osnovo pokojnine štelo 27 let in ne več 18 kot doslej, po drugi strani pa bo izbiral med starostno upokojitvijo z malusi do konca življenja ali pa delom do visoke starosti," opisuje Funkl. Dodaja, da so ob vse več prekernih oblikah dela, kot nakazuje tudi zgornji primer, plačila v pokojninsko vrečo neredna in manjša kot pri rednem delovnem razmerju, "kar pomeni, da bi se pokojninska reforma z večjo fleksibilizacijo trga dela na neki način začela dolgoročno sesedati", še pravi Funkl.

Reforma se ukvarja z demografijo, ne s trgom dela

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve priznavajo, da nova pokojninska reforma ni usklajena z razmerami na trgu dela in "ne rešuje vprašanja zaposlovanja, trga dela, gospodarskega razvoja, temveč vprašanje demografije oziroma staranja prebivalstva". Zagotavljajo pa, da so ob pripravi reforme mislili tudi na prekerne delavce, ki bodo tako "plačevali določene prispevke, na osnovi katerih jim bodo priznane tudi ustrezne pravice", so rekli.

So pa prekerne delavce upoštevali pri pripravi drugih zakonov, pravijo. Zakon o urejanju trga dela je "prijaznejši do zaposlenih v negotovih in začasnih oblikah, saj širi krog upravičencev do denarnega nadomestila in ga tudi zvišuje". Na podporo sindikatov in Gibanja pri reševanju vprašanja prekernih delavcev računajo predvsem pri spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bodo urejale dualizem na trgu dela. "V sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa smo z zakonom o malem delu želeli vključiti vse, ki opravljajo študentsko delo, ampak so sindikati in Gibanje temu žal ostro nasprotovali, čeprav je študentsko delo eden največjih bazenov prekernih zaposlitev," dodajajo.

Ob vsem tem pa Rogovci zaključujejo, da bo treba za resnične premike na področju izboljšanja družbenega in gmotnega položaja prekernih delavcev iznajti in izboriti nove delavske, socialne in državljanske pravice, ki ne bodo vezane na redno zaposlitev.