Stožice primer dobre prakse
V nekaterih primerih seveda velja tudi obratno: na predstavitvi projekta, ki že poteka, so govorniki, med katerimi je bil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, izpostavili predvsem posrečeno rešitev garažne hiše P+R v Stožicah, čeprav je bila tudi ta deležna nekaj kritik. Predvsem zaradi tega, ker zapornic ni mogoče dvigniti kar z uporabo urbane, ter zaradi slabo umeščenega in ne dovolj zmogljivega avtobusnega postajališča ob njej. Pohvale pa je garaža požela, ker so parkirni prostori, ki so sicer nujni za stadion in dvorano, a razen ob prireditvah slabo izkoriščeni, na voljo dnevnim migrantom v prestolnico, ki jim tako ni treba zasedati drugih dragocenih mestnih zemljišč. Tudi sicer je po besedah Jankovića gradnja mreže parkirišč P+R na obrobju Ljubljane in v nekaterih primestnih občinah eden glavnih prometnih projektov, ki bi ublažili pritisk dnevnih migrantov na prestolnico. "Vsi smo na isti ladji in malo nas je celo strah trenutka, ko bomo uvajali drastične rešitve," je sklenil ljubljanski župan.
V Oslu dobro služijo z vstopnimi taksami
Med temi je načrtovana uvedba rumenih pasov za javni potniški promet na Dunajski in Slovenski cesti po dokončanju notranjega obroča, v zadnjih letih se je omenjala tudi možnost uvedbe taks za vstop v mesto. Kot je povedal Matej Gojčič, namestnik direktorice za razvoj v Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije, so takso uspešno uvedli v Oslu, kjer so se soočali s podobnimi prometnimi težavami kot Ljubljana. Danes z njo poberejo okoli 156 milijonov evrov na leto, kar ne preseneča, saj morajo avtomobilisti za vsak vstop v mesto plačati 2,6 evra, pri čemer se taksa neha zaračunavati šele po 60 vstopih mesečno. Zato ni nenavadno, da lahko Oslo, enako pa tudi Göteborg, namenja daleč največ denarja na prebivalca za javni potniški promet. Pri tem izstopa tudi Ljubljana, vendar v negativnem smislu, saj za javni potniški promet namenja najmanj denarja, pri čemer je zanimiv podatek, da dve tretjini sredstev za javni potniški promet predstavljajo prodane vozovnice, medtem ko ta delež v Oslu, Göteborgu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti in Rimu ne doseže niti polovice.
Ljubljanski avtobusi z več pomanjkljivostmi
Ob temu lahko spomnimo, da je EuroTest februarja lani objavil raziskavo o javnem potniškem prometu v evropskih prestolnicah, ki je Ljubljano med 23 mesti uvrstila na predzadnje mesto, zgolj pred Zagreb. Med ključnimi pomanjkljivostmi javnega potniškega prometa v Ljubljani je raziskava izpostavila to, da ta ni zagotovljen 24 ur na dan, da so primestne proge počasnejše, kot je povprečje v Evropi, da ni na voljo dnevnih ali večdnevnih vozovnic, medtem ko se mesečne vozovnice splačajo le v primeru, da se potnik pelje z avtobusom več kot 40-krat. Na ljubljanskih avtobusih je tudi manj prostorov za invalide, poleg tega na mnogih postajališčih ali avtobusih ni vzpostavljenega sistema, ki bi potnike obveščal o dolžini potovanja in o naslednjih postajah, saj so prikazovalniki, kjer bi se lahko izpisovale te informacije, povečini namenjeni oglaševanju.
