Odgovor je, kot je Klemenčič povedal na današnji novinarski konferenci, prejelo v ponedeljek, v njem pa je zapisano, da društvo ni upravičeno do pritožbe. Prav nasprotno pa je sam prepričan, da ima društvo kot stanovska organizacija pravico, da ugovarja odločbam, katerih posledica je uničenje dediščine.

V društvu v tem, kar se dogaja okoli Kolizeja, vidijo predvsem strokovni problem. Pred tem, da se poruši, je namreč eden od spomenikov kulturne dediščine in to na podlagi zakona o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008, ki v 31. členu ministru daje možnost, da izda kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in nadzorovano odstranitev spomenika.

Kot je poudaril, sodi Kolizej med redke ohranjene spomenike 19. stoletja te velikosti in tipološkega pomena, zato so v društvu prepričani, da je bil omenjeni zakonski člen v tem primeru uporabljen narobe, to pa po njegovih besedah odpira priložnost, da stroka prav zaradi Kolizeja sproži razpravo o tem, ali je ta člen zakona sploh ustrezen.

Zakonodaja na tem področju popolnoma nedorečena

Slednjemu je, kot je spomnil predsednik društva Andrej Smrekar, že od vsega začetka nasprotovalo Slovensko muzejsko društvo. Kolizej je po njegovih besedah eden od primerov v vrsti, ko je mogoče spomenik degradirati, ga redefinirati in nato odstraniti ter z zemljiščem razpolagati po prosti presoji. Dogajanje, povezano s Kolizejem, pa je po njegovih besedah priložnost, da poudarijo, da je potrebno sedaj veljavno zakonodajo na področju spomeniškega varstva spremeniti.

Umetnostni zgodovinar Damijan Prelovšek meni, da je zakonodaja na tem področju popolnoma nedorečena. Eno od načel spomeniškega varstva v Evropi je, da se skuša ohraniti čim več avtentičnih spomenikov, v Sloveniji pa, kot je dejal, nimamo ustreznega odnosa do kulturne dediščine, zato so naši spomeniki povsem nezavarovani. Tudi Kolizej je bil kupljen z namenom, da se ga podre.

Ministrica lahko spremeni odločitev

Klemenčič je ob tem izpostavil, da so se pojavili novi argumenti, ki bi jih ministrica lahko uporabila, da spremeni svojo odločitev glede Kolizeja. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine so aprila imenovali skupino mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi podala neodvisno ovrednotenje Kolizeja. Kaj lahko ministrstvo v primeru, da komisija ugotovi, da gre za mednarodno pomemben spomenik, stori, ne ve, je pa prepričan, da bi pravne službe na ministrstvu našle način, da ministrstvo spremeni svojo odločitev.

Lojze Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije je povedal, da so minuli petek opravili ekološko patruljo, na podlagi katere so na Inšpektorat za kulturo in medije poslali prijavo povzročitelja škode na zavarovanem spomeniku Kolizej in ga pozvali k ukrepanju, da se prepreči njegov nadaljnji propad.

Leo Šešerko, vodja civilne iniciative, ki je vladi predlagala, naj objekt razglasi za spomenik državnega pomena, pa je izpostavil, da sta z ministričino odločitvijo o rušenju Kolizeja bila ob stran potisnjena tako stroka kot interes prihodnjih generacij. Ali je bila pritožba umetnostnozgodovinskega društva edina na upravni enoti, po njegovih besedah niso želeli dati informacij, bilo pa je slišati, da jih je bilo več.