Druščina razstavljavcev je bila pisana. Različna društva in ustanove so predstavljali svoja področja in ponujali publikacije ter narezano sadje v pokušino, stojnice zasebnih vrtnarij so bile z bogato naloženimi mizicami in latinskimi imeni rastlinic, ki so jih prodajali, videti precej profesionalno, med njimi so imeli svoje mizice prodajalci unikatne vrtne keramike, vmes pa se je našlo tudi prostor za posameznike z nekaj sadikami, ki so jim ostale po urejanju vrta in jim jih je bilo škoda zavreči, zato so jih tu ponujali po simbolični ceni. Da bodo nekomu vendarle rasle.

Pretirane eksotike na bolšjem sejmu sicer ni bilo, vendar si zanjo tudi ne prizadevajo. "Vse rastline tukaj uspevajo na naših vrtovih in balkonih," je povedal Peter Gliha iz Slovenskega društva za kulturo vrtov, ki je sejem organiziral. "Lahko pa zato najdemo veliko redkih rastlin, tako da je zelo zanimivo za zbiratelje, prav tako pa tudi za začetnike, ki imajo na svojih vrtovih še nekaj prostora in ne vedo, s čim bi ga zapolnili."

Nekateri so 'mahnjeni' na čevlje, midva pa sva na rastline

"Mislim, da sva tukaj skoraj vsako leto, zagotovo pa že vsaj petič," sta povedala Majda in Andrej iz Dolge vasi pri Kočevju, ki smo ju srečali pri eni izmed stojnic. Dejala sta, da večino prodajalcev že poznata.

"Imava velik vrt in veliko veselja, da ga obdelujeva in urejava, zato od tu nikoli ne odideva praznih rok . Vedno imajo veliko zanimivih stvari, pa tudi cene so nižje kot drugod. Te sadike, ki sva jo zadela na srečelovu, za srečko pa sva dala en evro, ne bi nikjer dobila po tako nizki ceni," je zatrdila Majda. Z rok so ji bingljale polne vrečke sadik. "Nekateri so pač 'mahnjeni' na čevlje, midva pa sva na rastline," se je nasmehnila.

Nizkim cenam, ki privabljajo kupce, pa verjetno botruje tudi politika bolšjega sejma, ki omogoča prodajalcem, da si mizico najamejo za skromen prispevek. "Če pa pride kdo zjutraj nenapovedano z dvema 'gajbicama' sadik, ki jih želi prodati, mu ne zaračunamo ničesar. Sejem je majhen, na njem je skupno približno 25 ali 30 razstavljavcev, in trudili se bomo, da tudi v prihodnosti ostane tako, saj nočemo postati preveč komercialni. Raje ohranimo takšen duh bolšjega sejma, kakršen je sedaj," je Gliha razložil njihovo strategijo. "Namen sejma namreč ni zaslužkarstvo, temveč druženje, izmenjava izkušenj, srečevanje znancev in pogovori s strokovnjaki, polstrokovnjaki ter ostalimi 'vrtoljubci'."