Skupnost moškega in ženske
Gre za člene, ki določajo pojme, kot so zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska skupnost, zunajpartnerska skupnost in otrokova korist. Ministrstvo za delo in družino je sprva hotelo v vsem izenačiti zakonsko zvezo z istospolnimi partnerskimi skupnostmi, vendar je to naletelo na silovito zavračanje zlasti opozicijskih poslancev. Zato so v tretjem nadaljevanju drugega branja zakona v odboru za družino - razprava o tem zakoniku je skupno trajala kar 68 ur - ponudili kompromis. Zakonsko zvezo so namesto kot skupnost dveh oseb opredelili kot skupnost moškega in ženske. K temu so dodali člena, ki definirata partnersko in zunajpartnersko skupnost, ter pri posvojitvah otrok istospolne pare omejili tako, da bi ti lahko posvojili samo otroka svojega partnerja, ne pa katerega koli otroka, kot je to določeno za zakonsko in zunajzakonsko skupnost moškega in ženske.
Toda v opoziciji na čelu s poslancem SDS Francem Cukjatijem se tudi s temi kompromisnimi predlogi niso strinjali. Poslanci SDS so tako zahtevali, da se v opredelitev zakonske zveze zapiše, da je njen pomen v zasnovanju družine. V 4. člen pa, da morata moški in ženska v zunajzakonski skupnosti to voljo izraziti s podpisom pred državnim organom oziroma da se jima je v tej skupnosti rodil otrok. Po mnenju SDS istospolne skupnosti ne sodijo v družinski zakonik. Zato ker jih je v primerjavi z normalnimi zvezami zelo malo in ker bi to pomenilo degradacijo družine, kar ni sprejemljivo za več kot 85 odstotkov ljudi, je denimo razložil Marjan Pojbič Pa tudi zaradi pravice otrok, ki ne more biti nič drugega kot pravica do očeta in matere, in kdor tega ne uvidi, živi na luni, je še dodal poslanec SDS.
Predsednica parlamentarnega odbora za družino in poslanka Andreja Črnak Meglič je poskušala pojasniti, da se z istospolno usmerjeni partnerji toliko ukvarjajo predvsem zaradi pravic otrok. Zdaj otroci, ki živijo v takih zvezah, nimajo nobenih pravic in tako v 21. stoletju še vedno ohranjamo "pankrte". Tako ti otroci nimajo možnosti dedovanja, nimajo pravice do družinske pokojnine in socialnih zavarovanj, njihovi straši pa ne pravic do bolniškega dopusta, starševskega dopusta in do vseh drugih pravic, ki jih imajo starši iz "pravih" družin. Opozicije ni prepričala. Njeni poslanci so še naprej trdili, denimo, da bi bilo izenačevanje neustavno in v nasprotju z naravnimi zakoni (reprodukcije) in tako naprej. Tudi statistika, ki pravi, da se 53 odstotkov otrok rodi v zunajzakonski skupnosti in da število porok iz leta v leto pada, jih ni prepričala. Že omenjeni Pojbič je tako odločno trdil, da bo, če mu bo kdo dokazal, da dva geja lahko skrbita za reprodukcijo naroda, potegnil vse kritike zakonika nazaj. A tega ni storil, ko je njegov kolega Cukjati razvil misel, da je samo vprašanje štirih ali petih let, ko bo mogoče, da bi tudi geji s pomočjo biogenetike imeli otroke. Cukjati je hotel s tem povedati, kako škodljivo je, če bi izenačili istospolne z drugimi skupnostmi.
Žerjav za tradicionalno družino
Na odločno stališče se je postavil tudi Radovan Žerjav, ki ga je sicer žalostilo, kot je dejal, da koalicija zakonik zagovarja do zadnje kaplje krvi. V SLS jim tradicionalna družina pomeni vse, zato se postavili v bran naravne pravice otroka do obeh staršev pred pravicami istospolnih partnerskih skupnosti. In pri tem ne izključujejo referenduma, so napovedovali tudi v tej opozicijski stranki. Toda vsaj v drugi obravnavi jih je koalicija preglasovala. Ne sicer pri vseh dopolnilih. Tisto o "registraciji" zunajzakonske zveze je dobilo en glas več (41:40). Glasove za presenetljiv obrat so prispevali poslanci DeSUS. To dopolnilo bo tako verjetno predmet obravnave še v tretji obravnavi, ki bo verjetno že na junijski seji parlamenta. Takrat bo padla tudi končna odločitev o predlogu novega družinskega zakonika.
