Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je pravno državo primerjal z imunskim sistemom države, Slovenija pa je po njegovih besedah visoko sistemsko skorumpirana država. Med sedmimi naštetimi gonilniki sistemske korupcije jih je v državi prepoznal kar šest. Slovenijo je po vzoru slabega ekonomskega sistema razglasil za "dogovorno pravno državo", kjer regulativa velja le do točke interesa neke elite.

Podobno zaskrbljen glede pravne države je bil tudi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Maribor, ki meni, da si je izvršilna oblast v Sloveniji podredila zakonodajno. Ustavno sodišče je preobremenjeno, ker "cel kup zakonov ustreza le elitam", te pa sodnikom skušajo vzeti tudi trajni mandat, je dejal. V Sloveniji pravno državo po njegovih besedah onemogočajo predvsem korupcija, klientelizem, elitni dogovori in strah.

Položaj Slovenije in povezave med revščino, korupcijo in razvojem sta z ekonomskega gledišča predstavila Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete in Jože Mencinger s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Za prvega je boj proti korupciji ključen za gospodarski razvoj, slednji pa je ključen za boj proti revščini. Mencinger je v tej luči pokomentiral še strategijo EU do leta 2020, ki jo je za razliko od prejšnjih označil za "bolj realno, saj bi večino ciljev strategije dosegli že s 75-odstotno zaposlenostjo prebivalcev".

Nekdanji varuh človekovih pravic in član upravnega odbora Društva Integriteta Matjaž Hanžek je v svojem nastopu opozoril na vlogo strokovnjakov pri državni korupciji, saj nekateri v interesu določenih elit manipulirajo s podatki. Poleg tega je opozoril na dve, zanj netočni, "večni resnici" - da sta učinkovitost ali konkurenčnost v obratnem sorazmerju s solidarnostjo ali kohezijo ter da je prevelik javni sektor kriv za počasnejši razvoj.

V.d. vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec je razpravi dal evropsko noto. Po njegovih besedah skoraj 80 milijonov ljudi v EU živi pod pragom revščine, kar predstavlja slabih 18 odstotkov prebivalcev. Socialna politika in boj proti korupciji sta sicer v pristojnosti članic, vendar si pri tem lahko izmenjamo dobre prakse, je dejal in dodal, da boj proti korupciji in revščini zahteva sodelovanje vseh sfer družbe.