Dolg seznam odmevnih zadev

Med večje primere zadnjega leta gotovo spadajo preiskave iz maja lani, povezane z menedžerskimi odkupi Istrabenza in Pivovarne Laško, po katerih so kriminalisti ovadili enajst ljudi, med njimi tudi Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Čeprav naj bi šlo v tem primeru za ogromno škodo, saj naj bi protipravna premoženjska korist znašala kar 135 milijonov evrov, je ljubljansko sodišče letos zavrnilo obtožnice zoper Bavčarja in Šrota. Decembra lani so kriminalisti potrkali tudi na vrata nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža in nekaterih članov vodstva te družbe, pred kakšnim mesecem pa so bile v tem primeru vložene ovadbe proti desetim fizičnim osebam, ki naj bi povzročile za vsaj 32 milijonov evrov premoženjske škode.

Lani se je začela tudi preiskava vodilnih v Vegradu s Hildo Tovšak na čelu, sumi pa so se nanašali na morebitno oškodovanje delavcev, na poslovanje družbe oziroma povzročitev nelikvidnosti. Že decembra lani je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vložila neposredno obtožbo zoper prvega moža SCT Ivana Zidarja ter sodelavce, ki naj bi SCT oškodovali za 3,1 milijona evrov. Letos je veliko pozornosti pritegnil obisk kriminalistov pri najbogatejšem Slovencu Mirku Tušu, lastniku trgovske verige Engrotuš, ki je bil februarja tarča preiskovalcev zaradi domnevnega podkupovanja ob dodelitvi brezplačnih radijskih frekvenc njegovemu Tušmobilu. Zadnja v vrsti odmevnih primerov, afera Hypo, je še povsem "sveža", preiskava pa je usmerjena proti nekdanjim vodstvenim članom slovenske izpostave, ki jih povezujejo s korupcijskimi in drugimi kaznivimi dejanji s področja gospodarskega kriminala.

Končana le dva večja primera

Čeprav smo v zadnjih letih večkrat poročali o podobno odmevnih primerih, sta se po naših podatkih s pravnomočno sodbo za zdaj končala le dva. Pred leti je tako največ prahu dvignil primer nekdanjega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Borisa Šuštarja, ki so ga kriminalisti novembra 2000 aretirali v enem od lokalov v ljubljanskih Murglah, kjer je "prevzel" 70.000 takratnih nemških mark podkupnine. Leta 2004 je bil nato pravnomočno obsojen na dve leti zapora zaradi jemanja podkupnine, šele leta 2008 pa je sledila še sodba zaradi zlorabe uradnega položaja. Šuštarju so takrat prisodili pet let in pol trajajočo zaporno kazen, vendar je ni odsedel do konca, saj so ga že konec lanskega maja pogojno izpustili na prostost.

Podobno kot nekdanjega državnega sekretarja so policisti z roko v vreči ujeli tudi zdaj že nekdanjega poslanca Slovenske nacionalne stranke Srečka Prijatelja. Koprski kriminalisti so ga aretirali marca 2010, ko je v gostilni v Solkanu od podjetnika Marjana Mikuža vzel 323.000 evrov, ki jih je pred tem vztrajno zahteval z grozečimi in žaljivimi SMS-sporočili in telefonskimi pogovori. Prijatelj je ves čas zatrjeval, da mu je Mikuž samo vrnil denar, ki naj bi mu ga dolgoval, a je sodišče ocenilo, da ni šlo za dolg, ampak za denar od poslov pri prodaji zemljišč na Orleški gmajni, ki jih je Luka Koper kupovala prek Mikuževega podjetja. Marca letos je bil Prijatelj zaradi izsiljevanja pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, kazen je sprva prestajal za rešetkami koprskega zapora, nedavno pa so ga premestili v zapor na Dobu.