Po neuradnih podatkih naj bi v enem vzorcu oljne ogrščice našli tudi aktivno snov tiakloprid, ki jo vsebuje Bayerjev nov sistemični insekticid Biscaya. Namenjen je zatiranju repičnega sijajnika, ki letos močno napada cvetove oljne ogrščice. Ta insekticid se lahko uporablja tudi v času cvetenja ogrščice, saj po zagotovilih proizvajalca čebelam ni nevaren, čebelarji in nekateri kmetijski strokovnjaki pa temu ne verjamejo in se sprašujejo: če uniči repičnega sijajnika, kako da ni nevaren za čebele? Ker se težave pojavijo povsod, kjer zacveti oljna ogrščica, in ker istim čebelarjem čebele umirajo več dni zapored, kmetijski inšpektorji, veterinarji in strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV) kljub praznikom vsak dan zavzeto delajo, da bi čim prej ugotovili vzroke in zajezili pomore čebel.

Klotianidin je že moril

V prvih analiziranih vzorcih čebeljih mrtvic so torej v ZZV Maribor ugotovili prisotnost klotianidina, s katerim razkužijo semena koruze in oljne ogrščice, da so odporna na škodljivce. Klotianidin je zakrivil množične pomore čebel (na območju Domžal) že spomladi 2008. Takrat je kmetijsko ministrstvo (MKGP) začasno prepovedalo uporabo z insekticidi razkuženih semen oljne ogrščice in koruze, ki vsebujejo aktivne snovi klotianidin, tiametoksam in imidakloprid. Prepoved pri oljni ogrščici je že čez tri mesece preklicalo, pri koruzi pa se je za preklic uporabe razkuženega semena takratni kmetijski minister Milan Pogačnik - kljub zgražanju mnogih - odločil spomladi 2009.

V zvezi z razkuženim semenom oljne ogrščice je stroka takrat ugotovila, da vsebuje manj insekticida kot razkuženo koruzno seme. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so tudi ocenili, da lahko težave pri koruzi nastanejo le ob nepravilni dodelavi semena z insekticidi in ob uporabi neustreznih sejalnic. Zaradi teh naj bi leta 2008 ob setvi koruze, razkužene z insekticidi, kmetje onesnažili tudi sosednje površine s cvetočo oljno ogrščico, kjer so se pasle čebele. Ker kmetje za setev ogrščice uporabljajo takšne sejalnice, ki tok zraka skupaj s semenom usmerjajo v tla in ne v zrak, kot se dogaja pri koruzi, so prepoved uporabe z insekticidi razkuženih semen najprej preklicali pri oljni ogrščici in nekaj mesecev kasneje še pri koruzi - z zahtevo, da kmetje sejalnice za koruzo ustrezno prilagodijo.

Zgodba se je, kot kaže, letos ponovila. Kmetijska inšpekcija je včeraj ugotovila, da lahko klotianidin izvira s semena koruze, ki so jo kmetje zadnje dni sejali na izsušenih tleh in v vetrovnih razmerah. Kmetijski inšpektorji bodo po besedah glavne inšpektorice Saše Dragar Milanovič ob pomoči veterinarskih inšpektorjev prihodnje dni intenzivno preverjali kakovost semena koruze, razkuženega z insekticidom, njegovo pravilno obdelanost in to, ali kmetje koruzo sadijo z ustreznimi sejalnicami.

Marko Babnik, vodja razvoja v podjetju Bayer, ki dostavlja fitofarmacevtsko sredstvo poncho, ki ga semenarske hiše uporabijo za razkuževanje semena, je v soboto ocenil, da setev koruze verjetno ni vzrok tokratnih pomorov čebel, kajti: "Vse sejalnice so prilagojene, seme koruze pa lahko razkužijo le pooblaščena podjetja." Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč od kmetijskega ministra Dejana Židana pričakuje takojšnje ukrepanje. Če je za pomore krivo seme koruze, je po njegovem treba preprečiti njeno nadaljnje sajenje, če je kriv neustrezen način sajenja, pa je treba krivce poiskati med kmeti. Vendar Noč dvomi, da bi lahko neustrezno sejanje povzročilo pomore čebel na tako velikem območju.

Čebele so nervozne in napadalne

Prizadeti pomurski čebelarji vsi ugotavljajo enako: doma nimamo kaj pokazati, saj mrtvic pred čebelnjaki ni veliko, toda panji so prazni. "Očitno veliko čebel pomre zunaj," domneva Drago Horvat, ki mrtvice vsak dan pomete - če ga ne prehitijo preživele čebele, kajti: "Okoli 11. ure je že vse počiščeno, saj ne trpijo mrtvih čebel." Horvat, ki ima dvajset panjev, pripoveduje: "Čebele so kot mamilo, ko ti zlezejo pod kožo, ne moreš več brez njih. Tega te ne more nihče ozdraviti." Ker so mu tako zlezle pod kožo, jim tudi ne zameri, da ga je pred dnevi pet čebel hkrati pičilo v hrbet. "Nesel sem se kot sto hudičev. Prav besne in nervozne so. Žival ve, da se nekaj dogaja, in ker je ogrožena, se brani," jih je opravičeval.

Danilo Bedek z okoli 400 panji sodi med največje čebelarje pri nas, strup pa mu je močno zdesetkal 167 premičnih panjev, ki jih je parkiral ob poljih s cvetočo oljno ogrščico v Rakičanu. Zastrupitev se je pojavila šele četrti dan po prevozu, čebele mu umirajo že teden dni, zadnja dva dni na srečo v manjšem obsegu kot prej. V soboto je z grozo opazoval čebelje pokopališče pred svojima premičnima čebelnjakoma: "Srce me boli, ko gledam, kako čebele lezejo po tleh, nato z iztegnjenimi rilčki obležijo na hrbtu." Bedek je množično zastrupitev čebel doživel že leta 2008, ko jih je odpeljal na pašo v Pesnico pri Mariboru, vendar ugotavlja: "Zdaj je bistveno huje. Takrat je v dveh dneh odmrlo, kar je, trenutno pa nam čebele odmirajo vsak dan. Je pa pohvalno to, da so se pristojne institucije tokrat odzvale pravilno in hitro."

Tudi kmetijski minister Dejan Židan se je v soboto sestal s prizadetimi čebelarji. "Treba je preprečiti nadaljnje pomore. Če je nekdo storil kaj, česar ne bi smel, želim, da najdemo krivca in ga kaznujemo. Če bi se ugotovilo, da gre za sistemsko napako, se je treba takoj odzvati. Vzorčenje bomo povečali, tudi zemljo bomo vzorčili. Denar za analize ni problem," je čebelarjem zagotovil Židan, tisti minister torej, ki je kmetijski in veterinarski inšpekciji z rebalansom proračuna letos odvzel nekaj denarja prav za analize. Primer: kmetijska inšpekcija je v letu 2010 odvzela 90 vzorcev zelenih delov rastlin za analizo na ostanke pesticidov, skoraj tretjina (28) je bila neskladnih, a je kljub temu načrt za letos pregledati manj vzorcev - le 70.