Novela zakona o volitvah v DZ predvideva ukinitev volilnih okrajev. Ohranili pa bi osem volilnih enot in v vsaki od njih volili 11 poslank in poslancev. Obenem bi uvedli absolutni preferenčni glas, kar pomeni, da bi volivke in volivci odločali o tem, kateri kandidat z liste naj bo izvoljen. Namesto glasovanja o listah kandidatov bi namreč volivec moral obvezno oddati svoj preferenčni glas enemu od kandidatov in bi o izvolitvi odločalo število preferenčnih glasov.

Sama razporeditev na liste po novem na to, kdo bo prišel v parlament, ne bi imela vpliva. Bi pa veljalo, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki glede na skupno število kandidatk in kandidatov na listi, kar je toliko, kot velja za volitve v lokalne skupnosti in volitve evropskih poslancev. Ob tem so predlagani še drugi popravki zakona. Odpravlja se neustavnost oz. pravno praznino pri volitvah po pošti. Kot je poudarila Pavlinič-Krebsova, v predlogu določajo, da morajo imeti ovojnice z glasovnicami, ki prispejo na pristojno volilno komisijo po pošti po 19. uri na dan glasovanja, poštni žig oz. priložene listine, iz katerih je razviden datum oddaje po pošti.

Pri volitvah predstavnikov narodnih manjših se sedaj veljavni "Borda" sistem, ki je bil precej zapleten, spreminja v enokrožni večinski sistem. Obenem pa predlagajo dvig števila podpisov, potrebnih za kandidiranje, in sicer na dva odstotka pripadnikov narodne skupnosti, kar bi pri italijanski narodni skupnosti pomenilo približno 55 podpisov, pri madžarski pa okoli 140. Kot pomembno izboljšavo je ministrica izpostavila tudi možnost glasovanja po pošti brez upravičenega razloga tudi za glasovanje iz Slovenije. Možnost za glasovanje po pošti bi tako imeli vsi, ki bi 15 dni pred dnem glasovanja to naznanili volilni komisiji.

Predlaga se tudi podaljšanje roka za vložitev kandidatnih list s 25 na 30 dni pred dnem glasovanja ter uvedba "pogojne glasovnice". Ta bi prišla v poštev, če bi denimo obstajala nejasnost, ali je volivec morebiti že glasoval, pa tega ni mogoče takoj preveriti. Ali se bo takšna glasovnica nato upoštevala, pa bi v treh dneh po dnevu glasovanja odločila pristojna volilna komisija. S "pogojno glasovnico" bi lahko glasoval tudi volivec, ki je pridržan ali je zbolel in ni mogel v primernem roku prijaviti glasovanja po pošti. Tu je bila doslej, opozarja Pavlinič Krebsova, pravna praznina in ti volivci sploh niso mogli glasovati.

V predlogu novele so vsebovani še nekateri popravki, kot na primer prepoved fotografiranja glasovnice in prepoved agitacije na volišču tudi v dneh predčasnega glasovanja. Za spremembe bo moral v DZ glasovati še vsaj del opozicije, saj mora državni zbor po ustavi o zakonu, ki ureja volilni sistem, odločiti z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.