Maks naj bi odprl dalajlama
Za najem razvpitega Maksa bo občina 20 let plačevala dva milijona evrov letne najemnine. Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM sta na minulo silvestrovo podpisala župan Franc Kangler in direktor ZIM Matjaž Knez. Pogodba je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa.
Najemodajalec ZIM d.o.o. se je že lotil rušenja objektov na lokaciji, ki je predvidena za Maks, ob desnem bregu Drave, objekt po načrtih arhitekturnega biroja Sadar+Vuga pa naj bi bil dokončan do 15. maja 2012, ko bo Maribor znova obiskal dalajlama. ZIM naj bi danes objavil razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo skliceval na določila zakona o javnih naročilih.
Ko smo v Dnevniku preverili zakonitost tega posla, so na ministrstvu za finance pojasnili, da v zakonu o javnih naročilih obstaja izjema pri javnem naročanju, ko gre za najem obstoječega objekta. Vendar ta izjema v tem primeru ne velja, saj Maksa še ni.
Na občini se sklicujejo na uredbo
Na občini zakonitosti svojega posla niti niso utemeljevali z zakonom o javnem naročanju, temveč so se sklicevali predvsem na uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Pojasnilo iz Kanglerjevega kabineta smo posredovali ministrstvu za finance in ga zaprosili za mnenje. Čeprav konkretnega primera ministrstvo ne more komentirati, je bil odgovor nedvoumen: V takšnem poslu je treba izpeljati javno naročilo!
"Po določilih zakona o javnem naročanju je za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja," je zapisala Urška Štorman z omenjenega ministrstva. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta. "Tudi v primeru oddaje tako imenovane gradnje na ključ z odloženim plačilom gre za javno naročilo, za katerega je treba izvesti postopek javnega naročanja, in za zadolžitev občine, kar urejata zakon o javnih financah in zakon o financiranju občin. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in na njegovi podlagi izdana uredba sta lahko podlaga le za postopek oddaje najema. Izbira izvajalca gradbenih del pa bi morala biti predmet obravnave po zakonu o javnem naročanju."
Igor Šoltes: Občina bi morala izvesti javno naročilo
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes konkretnega primera ni mogel komentirati. Se pa strinja z ministrstvom, da je pri tovrstnih najemnih pogodbah treba izvesti predhodno javno naročilo. Šoltes je opozoril še na okoliščino, da je bila v času sklenitve pogodbe veljavna dikcija 110. člena zakona o javnem naročanju, po katerem je nična vsaka pogodba, ki je sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti.
Na vprašanje, kako ta okoliščina vpliva na prihodnost tega protipravnega posla, je Šoltes odvrnil, da je župan po zakonu tisti, ki je dolžan preprečiti vsakršno protipravno ravnanje. "Teoretično bi lahko vsak, ki izkazuje aktivno legitimacijo, zahteval revizijo postopka javnega naročanja, ki ni bil izveden v skladu z zakonom. Računsko sodišče takšne pristojnosti nima, lahko pa naknadno izvede revizijo, ko je posel že izpeljan." Imajo pa aktivno legitimacijo tudi nekateri organi, kot je varuh konkurence ali državno pravobranilstvo, prekršek v postopku javnega naročanja lahko na pobudo komisije za preprečevanje korupcije ugotovi tudi državna revizijska komisija.